Izmed desetih piramid, ki krasijo Gizo - mesto na zahodnem bregu reke Nil, v bližini Kaira, v Egiptu, so le prve tri piramide smatrane za prvo čudo starega sveta. Keopsova, Kefrenova in Mykerinova piramida, ki so izmed vseh čudes najstarejše in edino ohranjeno čudo starega sveta, so bile zgrajene med leti 2650 in 2550 pr.n.š. Še danes nam ni znano kako so nastale in nasploh o teh čudovitih spomenikih ne vemo veliko. Najpodrobneje nam o gradnji piramid razlaga Herodot, ki si je leta 450 pr.n.š. ogledal Egipt in nato na podlagi pripovedovanj svečenikov in svojih videnj to skrivnost prenesel v svet.

Najmogočnejša izmed njih je Keopsova piramida, ki je zgrajena iz približno 2,3 milijona kamnov izmed katerih vsak tehta okoli 2,5 tone. Visoka je neverjetnih 145,75 metrov, skozi dolga stoletja pa je izgubila kakšnih 10 metrov svoje višine - vrha in skupno zavzema 13 arov ozemlja.

Na podlagi številnih predvidevanj, pričanj in raziskovanj je prevladalo prepričanje, da je piramide gradilo kar 100.000 ljudi. Gradili naj bi jih 20 let, vendar samo tri mesece na leto, saj so jim preostalih devet mesecev številne poplave reke Nil povzročale preglavice. Zaradi tega gradnja ni bila možna. Najprej naj bi zgradili cesto, ki jim je olajšala prenašanje kamnov iz libijskega gorovja k Nilu. Gradili so jo okoli 10 let, v tem času pa so izgradili tudi kraljeve grobnice. Naslednjih deset leta so gradili samo piramido. S pomočjo nekakšnih umetno narejenih žlebov po katerih se je prelivalo spolzko blato, so vlekli ali potiskali kamnite kocke.


Vhod v piramido je s severne strani, v njeni notranjosti pa so številni koridorji, dvorane in hodniki. Ti vodijo do kraljeve grobnice, ki se nahaja v samem osrčju zgradbe. Kraljev sarkofag je narejen iz rdečega granita in je le kakšen centimeter manjši kot vhod v grobnico. Zaradi tega se predvideva, da so ga vanjo postavili, še preden so končali z gradnjo piramide. Najbolj impresiven je ostro izrezan kamen nad vhodnimi vrati, ki je nekaj daljši kot tri metre, visok 2,4 m ter debel 1,3 m. Vsi kamni pa so zloženi tako natančno, da mednje ne gre poriniti niti najtanjšega kosa papirja.

Večina tega, kar nam je moč izvedeti iz Herodotovih zapisov, je najverjetneje neresnična, saj so znanstveniki izračunali, da je bilo potrebno za izgradnjo piramide precej manj časa in manj delavcev kot razlaga Herodot; prav tako pa trdijo, da za gradnjo niso bile potrebne nikakršne zapletene naprave ter da za delo niso izkoriščali sužnjev. Vsakemu je bilo lahko v čast, da je prisostvoval pri gradnji piramide. Pravijo, da Herodotova zmota ni čudna, saj je bila za časa njegovega prihoda v Egipt piramida stara že 20 let, resnica pa je izginila skupaj z zgodovino. Po najnovejših teorijah pa zavračajo tudi gradnjo piramid za kraljeve grobnice. Pravijo, da so bile zgrajene kot astronomski observatorij, v katerem so risali karte ozvezdij in častili svoje kulte. Vendar pa je za to le malo dokazov.

Vir: www.svarog.org