Potresi v Sloveniji so posledica geodinamičnih potresov na južnem obrobju Alp in severozahodnem obrobju Donaridov, zaradi česar so na razmeroma velikem delu ozemlja države možni rušilni potresni sunki. Državo vsako leto prizadene okoli deset zmernih potresnih sunkov. Neposredno potresi na ljudi sicer na vplivajo. Smrtne žrtve in poškodbe so vedno posledica rušenja zgradb, eksplozij, požarov, uhajanja plinov, naraščanja voda, plazov itd.

V preteklosti se je na ozemlju Republike Slovenije ali v njeni neposredni bližini zgodilo nekaj močnejših rušilnih potresov. Najhujši se je zgodil 26. marca leta 1511 v Idriji, veliko škode pa je naredil tudi potres leta 1895 v Ljubljani, ki je zahteval temeljito obnovo mesta in njegove okolice.

Na slovenskih tleh so najrazličnejši tektonski premiki povzročili nastanek več seizmografskih območij.
Ta so:
· Območje Čičarije A
· goriško javorniško - območje B
· gorenjsko - ljubljansko območje C1
· dolenjsko - notranjsko - belokranjsko območje C2
· seizmogeno območje Karavanke - Kozjansko D
· koroško - haloško območje E
· štajersko - goriško območje F

Najaktivnejša sta dolenjsko - notranjsko - belokranjsko in gorenjsko - ljubljansko območje z največjo možno magnitudo 6,2 po Richterjevi lestvici ali IX. stopnjo po Mercallyjevi lestvici. Najbolj ogrožena slovenska mesta so: Ljubljana, Idrija, Brežice, Krško, Tolmin, Ilirska Bistrica in Litija.



Svarilni znaki nevarnosti potresa so:

1. rahlo tresenje tal
2. preoblikovanje tal (izbokline tal in razpoke na površju tal)
3. nenavaden in neprijeten vonj vode v ribnikih in kanalih
4. spreminjajoči se nivo vode stoječih voda
5. nenavadno obnašanje malih živali (miši, zajci itd.)
6. izločanje nekaterih plinov
7. Strokovnjaki pa lahko danes s pomočjo moderne tehnologije zaznajo tudi najšibkejše sunke, katerim ponavadi sledijo močnejši.

Kako se pripravimo na razdejanje:

Seveda se potresa ne da preprečiti, zato so človeška prizadevanja zaščite pred potresom osredotočena predvsem na zmanjšanje škode in števila žrtev potresa. Zmanjšanje števila žrtev je možno doseči predvsem s pravočasno evakuacijo ljudi, pri tem morajo biti tudi mesta, ki se nahajajo na potresno nevarnih območjih pazljivo načrtovana.Potrebno je dodatno zavarovati plinske in vodovodne cevi, poskrbeti za avtomatsko izklapljanje elektrike in plina ob različnih nenavadnih tresljajih, graditi protipotresne zgradbe, zmanjšati možnost požarov, ki pogosto nastanejo kot posledica potresa, v veliki meri pa pomaga tudi aktivna priprava ljudi na možnost nevarnosti.

Vendar zgolj tresenje tal in rušenje zgradb, ki pod seboj pokopljejo stotine ljudi, ni vse, saj potresi s seboj prinašajo številne druge uničujoče dejavnike, kot so tsunamiji (velikanski valovi), zemeljski plazovi, blatni tokovi itd.

Kako se pripraviti na potres?

Potres udari nenadoma, brez predhodnega opozorila. Zato je pomembno, da smo na potencialno nevarnost kar se da dobro pripravljeni, saj je le tako možno omejiti nevarnost smrtnih žrtev, ranjencev in gmotne škode, ki jo potres povzroči.

Pred potresom:

1.Proučite potresno zgodovino območja v katerem živite,
2.redno se vključujte v protipotresne aktivnosti (npr; razne vaje, predavanja id.),
3.sebe in družino podučite o nevarnostih, ki sledijo potresu (npr; požari, tsunamiji, plazovi, blatni tokovi itd.),
4. posvetujte se s strokovnjaki o tem, kako narediti hišo varnejšo pred potresom (utrditi stene in stropove ter jih redno vzdrževati),
5. poskrbeti za to, da zavarovalnica krije škodo, nastalo pri potresu,
6. redno vzdržujte električne in vodne napeljave,
7. odmaknite ležišča od oken,
8. ne obešjte slik in drugih predmetov nad ležišča,
9. v bližini ležišča imejte vedno pripravljeno ročno baterijo in čevlje,
10. lomljive predmete, kot so kozarci, steklenice, porcelan itd., hranite čim nižje k tlom...11. v vsakem prostoru določite najvarnejše mesto, kamor se boste v času potresa lahko zatekli (npr. masivna miza),
12. poučite otroke o klicanju pomoči reševalcev,
13. vedno imejte pripravljene najnujnejše za preživetje:
· hrano in vodo,
· zdravila,
· prvo pomoč,
· radio,
· ročne svetilke,
· dodatne baterije,
· denar in kreditne kartice,
· odpirač za pločevinke,
· primerno obutev,
14. ker so družine čez dan ponavadi ločene, je potrebno pripraviti natančen načrt, po katerem se bodo v primeru katastrofe ponovno našli. Določite mesto snidenja!

Med potresom:

1.Skrite se v varno mesto, ki ste si ga določili, zaščitite si glavo in počakajte da mine,
2. ne približujte se oknom in visokemu pohištvu, ki lahko pade na vas,
3. ne uporabljajte dvigal,
4. v prenatrpanih prostorih ne siliti k vratom,
5. če ste na prostem, se umaknite od dreves, električnih naprav, mostov, zidov itd.,
6. če v trenutku tresenja vozite, nikoli ne ustavite vozila pod ali na mostu, viaduktu, v bližini drogov ali dreves, kakor hitro pa poskrbite za varno mesto, avtomobil ustavite in ostanite v njem, dokler potres ne mine.
7. bodite pripravljeni na šok.

Po potresu:

1. Izklopite elektriko, plin in vodo,
2. ne prižigajte ognja, preden ne preverite ali kjerkoli pušča plin,
3. poskrbite za poškodbe ranjencev in jih ne premikajte, če to ni nujno potrebno,
4. zaradi nevarnosti ne uporabljajte telefona takoj, razen kadar gre za resne poškodbe ali požar,
5. preverite nastalo škodo na zidovih, strehi itd.,
6. ne vstopajte v poškodovane zgradbe,
7. v primeru velike škode je potrebno evakuirati ljudi,
8. ne trošite po nepotrebnem hrane in vode, saj se lahko zgodi, da bo prišlo do pomanjkanja živil,
9. zberite vodo iz radiatorjev, kotličkov, ledu iz zamrzovalnikov itd.,
10. poslušajte lokalni radio, saj boste le tako obveščeni o morebitnih nadaljnjih nevarnostih in o nudenju pomoči,
11. ostanite kar se da mirni in pomagajte drugim.

Vir: www.svarog.org