Kdaj bo uradna medicina priznala in dodala alternativno in kdaj bo alternativna medicina sočasno uporabljala uradno medicino, kdo je tisti, ki je najbolj poklican zdravnik ali uspešen zdravitelj in ne nazadnje, kdaj in kje se bosta obe srečali in združili v takoimenovano integralno medicino ter postali eno in zdravili iz istih spoznavnih osnov? To naj bi bile glavne teme, ki si jih zastavljajo zdravniki in zdravilci na vsaki konferenci o zdravljenju, metodah zdravljenja in številu ozdravljenih (ne pa tudi umrlih, takih podatkov enostavno ne objavljajo - recimo % umrlih po zdravljenju s kemoterapijo pri določeni vrsti raka), prirejenih in vzpodbudnih statistikah, kako se vendar nekaj pozitivnega dogaja, pa vendar…

Vse skupaj je dokaj porazen poizkus približati različne pristope in metode zdravljenja in jih uporabiti na nesrečnih bolnikih. Še celo bolj porazno je dejstvo, da si obe veji postavljata nekakšne okvire, znotraj katerih delujeta in znotraj katerih ni prostora za drugače misleče, ne iščeta skupnih temeljev. Nemoči polne so številke uspešnosti zdravljenja tako uradne kot komplementarne medicine pri mnogih akutnih, kroničnih in na koncu smrtnih boleznih. Zatiskajo si oči pred zares alarmantnimi podatki o porastu ubijalskih bolezni v zahodni civilizaciji.

Statistično gledano bo vsak tretji Evropejec zbolel za najmanj eno obliko raka (npr. v Evropi vsako leto za rakom na dojki umre skoraj 80.000 žensk, na novo pa zboli preko 270.000) in vsak četrti za diabetesom. In uradna medicina caplja brez pravih odgovorov, čakalnice so zmeraj bolj polne, čakalne vrste za zdravljenje še daljše, prostih postelj ni nikjer dovolj. Vsi nergajo, se jezijo, zdravstvene zavarovalnice obupujejo nad vedno večjimi stroški zdravljenja, sistem pravičnega zdravstva, kjer bi res zdravili in ozdravili ne deluje, edino farmacevtska industrija in njej pridružene industrije(obsevalniki, mamografi, kemoterapije) so zadovoljne in si manejo roke ob zmeraj večjih dobičkih. VELJA ZAPOVED ZDRAVITI IN NE POZDRAVITI.

Po eni strani tudi zdravniki vedo, da se bodo sami v nekem trenutku nemoči uradne medicine zatekli k zdravilcu, čeprav jim tega njihov kodeks ne dovoljuje. Vendar bodo v boju za svoje življenje šli preko vseh ovir, tudi mišljenskih in uradnih blokad, da le uidejo prerani smrti in da tudi njim v ta hudem trenutku zagori lučka upanja. Vsak se bori za svoje življenje, pa čeprav na koncu navadni bolnik ponižno stoji pred mogočnim zdravniškim aparatom, pa čeprav arogantni na smrt bolni zdravnik čaka na vrsto pri bioenergetiku, po drugi strani pa vsevedi in najboljši zdravilec prosi za pomoč uradno medicino.

Nihče točno ne ve, zakaj je zmeraj več obolelih, čeprav znanost napreduje s takim tempom, da bi že morala iznajti metode preventive, če že ne metode ozdravitve vseh bolezni. Vsi zdravijo vse, zdravniki, zdravilci, homeopati, akupunkturisti, bioenergetiki, zeliščarji, prano terapevti, holisti, jogisti, mazači, astrologi, jasnovidci in na koncu vsi umrejo bolni. Drug drugega zaničujejo, obsojajo, zanikajo, odklanjajo, pljuvajo, samo sebe in svoje delo poveličujejo in samo oni vedo ta pravo resnico, v osebni krizi, ko se soočijo z dejstvom, da so na smrt bolni, pa se vsi potiho med seboj spečajo v upanju, da bodo ozdravljeni, pa čeprav pri tako osovraženem uradnem zdravniku ali zaničevanem bioenergetiku.

Bolnemu na koncu ni važno, katero terapijo bo imel, samo da mu bo pomagala. In zato naj bi uradni zdravnik bolnemu predočil drugačno zdravljenje od uradno priznane klinične terapije in tudi na nek način priporočil, če ve in ko ve, da je klasična uradna medicina v danem primeru nemočna. In zdravstvena zavarovalnica naj bi do neke mere krila tudi te stroške zdravljenja, ne pa da se denar, ki ga bolni plačujejo raznoraznim zdravilcem večinsko neobdavčeno brez količinske kontrole steka v privatne žepe alternativnih zdravilcev. Seveda je, da pridemo do te stopnje, potrebno še zakonsko ovrednotiti in klasificirati alternativno zdravilstvo.

Zavedati se moramo, da je na vsak način bolnemu potrebno pomagati najti rešitev za njegovo bolezen in ga ne ožigosati in kaznovati, ko se bo v nemoči zatekal k dopolnilnim oblikam zdravljenja in obratno. Statistika govori o zmeraj več kroničnih neozdravljivo bolnih. Kaj le neki povzroča vse te bolezni, ki jih je zmeraj več, to je bolj pomembno vprašanje, kot pa kdo in s katero metodo bo te bolezni zdravil, saj vendar natančno vemo, kolika je smrtnost in kako malo pomagajo raznorazne uradne terapije, kot je obsevanje ali kemoterapija, statistike o komplementarni uspešnosti zdravljenja pa so zelo redke in tudi ne ohrabrujoče. Naj se oglasi tak ali drugačen zdravnik/zdravilec, ki je uspel pozdraviti recimo diabetes tip I, ALS ali pljučnega raka v IV. fazi.

In kje je bistvo vse te zmede?

Problema, kaj je pravzaprav bolezen (kako je sestavljeno živo bitje - psiho/biofizično/energetski pristop), se še zmeraj nismo pravilno lotili, uradna medicina obravnava živo bitje samo na fizičnem nivoju, gleda oboleli organ in ne bolnika, ne razume zares, za kaj gre, ne najde pravih vzrokov. Zdravniki se v šoli ogromno naučijo, vendar samo o fizičnem telesu, vmes nekaj malega zvadijo in že začnejo zdraviti na osnovi učbenikov, primerov, navodil farmacevtske industrije.

Po drugi strani pa raznorazni zdravilci nekaj 'čutijo', 'vidijo', se dotikajo nekakšnih energetskih nivojev, obravnavajo telo kot del bio/kozmične/prana/ energije, iz katere smo vsi sestavljeni in poizkušajo nazaj vzpostaviti bioenergetsko ravnovesje v telesu. Bioenergetiki pravijo, da poizkušajo obnoviti imunski sistem s pomočjo zdravilne energije preko biomagnetnega polja, ki je sestavni del vsakega živega organizma. Nato se telo sâmo začne zdraviti. Proces traja od nekaj dni do več mesecev v odvisnosti od tipa bolezni in seveda s kontinuirano pomočjo bioenergetika. Bioenergetiki pravijo, vendar ne vedo in še težje dokažejo, da delujejo na nekakšnem bioenergetskem nivoju, kjer poizkušajo uravnati in urediti bioenergetsko telo obolelega (vsak organ, vsaka celica oddaja svojo lastno frekvenco, v primeru bolezni naj bi bioenergetik – zdravilec popačeno frekvenco obolelega organa/celice spravil nazaj na frekvenco zdravega). Vendar je tudi to zdravljenje posledično. Če bi zdravilec vedel in zares znal pozdraviti na energetskem ali recimo vzročnem nivoju, bi samo zaštartal nekatere procese in od tu naprej bi se telo zelo hitro samo pozdravilo. Vendar to očitno ne drži.

Vprašajte se, kolikokrat ste morali iti k zdravilcu, da ste začutili nekakšno olajšanje in zares izboljšanje. Pa še skozi leta se vračate nazaj. Na začetku tako zdravnik kot zdravilec mogoče uspeta ustaviti napredovanje neke bolezni, jo do neke mere tudi pozdraviti, toda če ne odstranita pravih vzrokov, se bo ta zopet pojavila. Po začetni fazi zdravljenja - hitri pomoči, je potrebno najti in odstraniti vzroke, ki pogojujejo neko bolezen.

Vsekakor pa je/bo potrebno iti po poti, kjer bodo morali zdravniki ino zdravilci razumeti in spoznati vse ravni živega bitja, od fizičnega telesa do energetskega, od celice do subkvantnega nivoja, povezanost vseh z vsemi v enovitem polju, torej spoznati bodo morali pravo naravo živega bitja, kje se zares bolezen (nekoherentno stanje) pojavi in manifestira in od tam naprej je zdravljenje zelo enostavno, hitro in neboleče. V zelo bližnji bodočnosti bodo zdravniki zdravili na energetskem, informacijsko/frekvenčnem subkvantnem nivoju. Torej tu je srž zdravljenja in ozdravitve.

Ko bomo spoznali pravo naravo življenja, njegovo kompleksnost in vsestransko povezanost v enovitem polju izven časa in prostora, ne bo več bolnih. Vsak bo imel nekakšno napravico, ki ga bo v naprej opozarjala na nevarnost bolezni (nekoherentnost energetskih polj, ki na subkvantnem nivoju sestavljajo neko telo) in ga tudi takoj pozdravila.

Raziskave v tej smeri zavedno ali nezavedno, skrivno ali kvazi uradno že potekajo in ko bodo postavljeni novi temelji celotne družbene ureditve, kjer bo več veljalo ohraniti živo bitje kot pa več zaslužiti, skratka, ko bodo vpeljane nove družbeno/socialne vrednote, bo čas dozorel, da se pravilno ozavestimo in na novo razumemo in zaživimo življenje. Zaenkrat velja borba za preživetje med vami in nami, med vernimi in nevernimi, med bogatimi in revnimi, med farmacevti in zdravilci, med zdravimi in bolnimi...

Čas beži in medtem ko ste brali ta zapis, je v Sloveniji najmanj en človek na novo zbolel za eno od oblik raka. Upam in iskreno želim, da vam bo vaš osebni zdravnik/zdravilec uspel pomagati premagati bolezen, ki vas je/bo zgrabila v svoje smrtne kremplje.