Nenormalno in smešno je, da si nazdravljamo s sokom
nedelja, 9. januar 2005 @ 11:54 CET
Uporabnik: Igor Petek
Vemo, kakšni so problemi in kakšno je stanje v zdravstvu. V štirih letih bo treba marsikaj spremeniti, najprej bo treba popraviti tisto, kar se je v tem času poslabšalo, je v pogovoru za današnji Dnevnik povedal minister za zdravje Andrej Bručan. Med največjimi pomanjkljivostmi v zdravstvu izpostavlja slabe odnose med zdravstvenimi delavci in ministrstvom ter odnose med zaposlenimi v zdravstvu, najhujši problem slovenskega zdravstva pa je pomanjkanje zdravnikov. Bručan upa, da si ga bodo ljudje po koncu njegovega mandata zapomnili po tem, da so se odnosi izboljšali, kar bo privedlo do izboljšanja storitev v zdravstvu. "Ne maram pa revolucionarnih zadev in sprememb, po katerih bi poimenovali moj mandat."
Bručan želi ministrstvo za zdravje voditi kolektivno in se pri svojem delu posvetovati tudi z nekdanjimi ministri. K sodelovanju je že povabil nekdanjega ministra Dušana Kebra, ki pa je povabilo odklonil. Bručan pravi, da je bil nad tem presenečen, saj bi, če bi Keber pred štirimi leti k sodelovanju povabil njega, to z veseljem sprejel. Minister za zdravje sicer priznava, da ga je glede na razmere v zdravstvu strah, kako bo izpolnil vse svoje obljube.
Od leta 2000 so se na področju zdravstva poslabšali predvsem odnosi. Kot pravi Bručan, se je kriza vodenja z ministrstva širila naprej, njeni zametki pa se kažejo že dalj časa. V zdravstvu pogreša predvsem pomanjkanje avtoritet in hierarhije. Problematični so tudi odnosi med zdravniki in bolniki, Bručan pravi, da so konflikti v 99 odstotkih nepotrebni. Najhujši problem v zdravstvu pa je pomanjkanje zdravnikov, celo hujši kot pomanjkanje denarja. Na vprašanje, kako bo rešil ta problem, Bručan odgovarja, da je možen uvoz zdravnikov. Problem dolgih čakalnih pa je mogoče rešiti le z dvema ukrepoma. Prvi je priprava primerne mreže osnovnega zdravstva in boljše sodelovanje med zdravstvenimi domovi in bolnišnicami. Na osnovni ravni bi zdravniki lahko opravili veliko dela, ki ga zdaj s pošiljanjem bolnikov k specialistom odlagajo na sekundarno raven. Poleg tega je treba nekaterim zdravstvenim programom dati prednost.
Bručan veliko rešitev vidi v spodbujanju zasebništva, a opozarja, da ne gre za pravo zasebništvo, kjer ljudje storitve plačujejo iz lastnega žepa, temveč za zasebno javno zdravstvo, ko ljudje z javnim denarjem dobijo zdravstvene storitve na zasebni ravni. V osnovnem zdravstvu imamo 30 odstotkov zasebnega javnega zdravstva in 70 odstotkov javnega in takšno razmerje je eden od osnovnih problemov, ki jih imamo, poudarja Bručan. Na vprašanje, kje bo ministrstvo iskalo dodatna sredstva, ne da bi zmanjšali stopnjo pravic, Bručan odgovarja, da bodo letos prihranili 1,6 milijarde tolarjev, ker se je prejšnja vlada odločila, da bo kumulativno izgubo zdravstvene blagajne prevzel proračun. Ministrstvo bo tudi vztrajalo, da se vsaj del od 60 milijard trošarin na alkohol in cigarete vrne v zdravstvo.
Ministrstvo za zdravje bo pripravilo osnutek zakona o izravnalnih shemah za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Poleg tega načrtujejo še druge spremembe na tem področju: okoli 120.000 ljudi z nizkimi dohodki ali brezposelnih bo oproščenih plačevanja prispevkov za dopolnilno zavarovanje. Področje dopolnilnega zavarovanje bi lahko začeli urejati marca in s tem preprečili poskuse dvigovanja premij, nelojalno konkurenco ter poskuse skrajševanja dopolnilne dobe. Dopolnilnega zavarovanja sicer Bručan ne more ukiniti, saj gre za zasebni denar. Morali pa se bodo začeti pogovarjati o nadstandardnem zavarovanju, ki bo prinašalo dodaten denar. Bručan pravi, da si je nekaj časa prizadeval, da bi bile premije za dopolnilno zavarovanje odvisne od dohodka posameznika, vendar je to nemogoče. Zato bodo tisti z nižjimi dohodki oproščeni plačila, drugi pa bodo plačevali približno enake premije.
Na vprašanje, ali bo generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Borut Miklavčič ostal na svojem položaju, Bručan pravi, da vloga zavarovalnice ni v tem, da vodi in oblikuje zdravstveno politiko, temveč da jo financira in izvaja. "Če se bo v tem smislu z Miklavčičem dalo dogovoriti, se lahko pogovarjamo o sodelovanju, sicer pa ne." Glede generalnega direktorja Kliničnega centra Franca Hočevarja pa Bručan pravi, da "če bodo rezultati dobri, ne vem, zakaj naj bi ga menjal". Res pa je, da je trenutno stanje v Kliničnem centru izjemno slabo, dodaja Bručan.
O razmerah na Onkološkem inštitutu Bručan pravi, da je treba na ta problem gledati z več plati. Končanje novogradnje bo podpiral, vendar bo moral biti tudi Onkološki inštitut uvideven. Dogovorili se bodo, kako bodo izboljšali razmere, predvsem glede opreme, vendar bo postavil mejo, ki bo primerljiva z razmerami v drugih bolnišnicah. "Onkologija je prioriteta, a je v Sloveniji še veliko drugih pacientov." Ena od prednostnih nalog je tudi ureditev oddelka za intenzivno terapijo v Kliničnem centru, kjer so razmere katastrofalne, poleg tega pa še dokončanje nevrološke klinike in investicije v Murski Soboti.
