Lep pozdrav.

Še pred dobrimi 14 dnevi, ko sem se odločil, da bom to sliko
poslal, sem bil boljše volje, kot pa sem danes.
Namreč slika je posneta na Šri Lanki in vsi vemo, da je danes ta SOLZA INDIJE, kot ji tudi pravijo, zelo prizadeta.

Zelo v spominu mi bodo ostale tri mlade družinice. Bile so stare okoli 27 let. Seveda so vse imele po dva mala otroka.
Sploh jih ne bi opazil, vendar mi je ena punca na široko mahala naj pridem k njej. Ko sva se zagledala sem jo tako vzljubil, da se mi je čas ustavil. Oba sva se na nek način prepoznala in je čisto možno, da je bila ona moja žena iz prejšnega življenja. Svojega otroka mi je kar položila v naročje, kot bi mi ne vem kako zaupala itd.

In čeprav so živeli v škatlah. In čeprav je ta ženska oz. punca
imela umazane noge in po pravici povedano poševne zobe mi bodo njene oči za vedno ostale v spominu.

Z njo bi se lahko divje ljubil. Z njo bi lahko gledal sončni zahod. Ob njenih prsih bi čutil toplino svoje matere. Z njo bi lahko plesal. Z njo bi se lahko brez besed opazoval. Z njo bi se lahko jokal. Skratka v njej sem videl samega boga.

Navaden človek bi zdaj z mano žaloval. Vendar modrec bi se mi pa smehljal, saj je ta moj bog lepote in ne vem česa vse še, že itak v meni.

Vem, da se bomo zagotovo še kdaj videli. Če ne tu, pa tam.
V globinah naših src.

Ta slika je posvečena temu mojemu lepemu dogotku, ki bo šel z mano na vse konce neba.

[ Odgovori na to | # ]