Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20041114144244678




Razlike med šolsko medicino in energijskim zdravilstvom

torek, 16. november 2004 @ 06:42 CET

Uporabnik: Pozitivke

RAZLIKE MED ŠOLSKO MEDICINO IN ENERGIJSKIM ZDRAVILSTVOM TER STOPENJSKO RAZVIJANJE BOLEZNI

prevod: Mitja Fajdiga


Razlike med sodobno zahodno medicino in tradicionalnim (energijskim) zdravilstvom

sodobna zahodna medicina dandanašnje energijsko zdravilstvo
skuša odpraviti bolezenske znake obnavlja samozdravilno zmožnost telesa
telo razčlenjuje na dele telo obravnava kot telesno-duševno enoto
pri ljudeh vzbuja strah, ker vdira v telo vrača zaupanje v zdravilno sposobnost naravnih sil
vzroke išče v zunanjih dejavniki (bacilih, dednosti, preobremenjenosti, onesnaženosti okolja idr.) vzroke išče v energijskem neravnovesju zaradi nezdravih življenjskih navad (neprimerne prehrane, pomanjkanja gibanja idr.), šele potem v zunanjih dejavnikih
zdravi s tabletami, kemikalijami in kiruškimi posegi zdravi z naravnimi snovmi in s preprostimi zdravilskimi načini
človeka skoraj ne vključuje v zdravljenje in ne poudarja odgovornosti za svoje zdravje pacient dobi zdravljenje in priporočila o življenjskih navadah
zagovarja takojšnje izboljšanje stanja omogoča postopno izboljšanje z obnavljanjem energijskega ravnovesja v nekaj dneh, tednih ali mesecih
stroškovno zahtevna in draga zahteva nekaj izdatkov
uporablja posebno, zelo izpopolnjeno opremo uporablja preprosto opremo
(Vir: Macrobiotics and Oriental Medicine, Michio Kushi with Phillip Jannetta, Japan Publications, Inc., 1991, Tokyo & New York.)

Stopenjski razvoj obolelosti in bolezni je znan iz starodavnega Daljnovzhodnega zdravilstva in ga zahodna, šolska medicina ne pozna ali vsaj ne prizanava. Ključni razlog je verjetno v stališču šolske medicine, da prehrana ni odločilni dejavnik zdravja.

"Bolezen pride skozi usta."
(kitajski pregovor)

"Sodobni človek se ne zaveda, kako usodno hrana vpliva na njegovo telo in duševnost."
(Michio Kushi)


Stopenjsko razvijanje bolezni

K spodnjemu zapisu o stopenjskem razvijanju bolezni velja dodati, da se nobena izmed naštetih bolezni ne pripisuje dednosti, medtem ko sodobna medicina za prenekatero bolezen, ki ji ne zna ugotoviti vzrok, krivi dednost; zlasti to velja za bolezni, za katere je značilno gensko izrojevanje (degeneriranje) telesa. V spodnjih stopnjah je razloženo, kako je človekovo zdravje pogojeno predvsem s prehrano. Tudi degenerativne bolezni so posledica predvsem dolgotrajnega nezdravega prehranjevanja, ko se v telesu nakopiči toliko strupenih in odvečnih snovi, da se začne spreminjati DNK oziroma genetska zasnova organov in tkiv (glej V. in VI. stopnjo, t.j. bolezni organov in živčne bolezni).


I. stopnja obolelosti:

Obolenje se začne z občutkom telesne in umsko-duševne utrujenosti. Tako počutje pogosto spremljajo mišična napetost ali otrdelost, potenje in pogosta potreba po uriniranju, občasna driska ali zaprtost in kratkotrajno mrazenje ali vročičnost telesa.

V umsko-duševnem oziru se začetna obolelost odraža v manj jasnem razmišljanju, slabšem dojemanju dogajanja okrog sebe in odzivanju nanj.

Obolelost na začetni stopnji se pozdravi zelo hitro - v nekaj urah do nekaj dneh - s počitkom, ko se človek temeljito naspi, primerno naje in telesno dovolj giblje.


II. stopnja:

Ko se začne splošna utrujenost pojavljati pogosto oziroma je dolgotrajna, se v telesu pojavljata bolečina ali mučno nelagodje. Občasno človeka zbada kje v telesu, boli ga glava, grabijo ga krči ali občuti kakšno drugo vrsto bolečine. Na tej stopnji obolelosti človek včasih občuti, da ga duši, srce mu udarja neenakomerno, je vročičen ali ga mrazi in zmanjša se gibljivost telesa.

V umsko-duševnem oziru se morda pojavljajo občasna potrtost, zaskrbljenost in splošen občutek negotovosti.

Za ozdravitev obolelosti na tej stopnji je potrebnih nekaj dni do nekaj tednov pravilnega prehranjevanja, telesne dejavnosti oziroma nujnega počivanja.


III. stopnja, krvna obolenja:

Če se še naprej prehranjuje neskladno z zahtevami svojega življenjskega okolja, se slabša kakovost krvi, torej rdečih in belih krvničk ter krvne plazme, zato telo ne dobiva več vseh potrebnih snovi za svoje obnavljanje in se ne zmore več prilagajati zahtevam okolja. Kakovost krvi določa kakovost vseh celic v telesu (tkiv, organov in vsetelesnih spletov). Nezdrava kri začne v telesu povzročati nezdravo stanje, zato se pojavljajo bolezenski znaki. Na tej stopnji se pojavljajo kislost krvi (acidoza), visok in nizek krvni tlak, slabokrvnost (anemičnost), škrlaten ten kože in podkožnega tkiva (purpura), belokrvnost (levkemija), pa tudi nadušnost (astma), padavičnost (epilepsija) in kožna obolenja.

Duševna obolelost na tej stopnji se odraža v živčnosti, preobčutljivosti, trajni potrtosti, sramežljivosti in brezciljnosti v življenju. Za ozdravitev bolezni zaradi obolelosti krvi je morda potrebnih deset dni, lahko pa trije do štirje meseci, odvisno od posameznikovega zdravstvenega stanja.

Tudi v tem primeru se ukrepa s spremembo prehrane, zadostnim telesnim gibanjem in počivanjem.

Morda je potreben tudi kakšen zdravilen pripravek ali ukrep za izboljšanje telesne prekrvavitve, in sicer v okviru domače zdravstvene nege.


IV. stopnja, čustvene bolezni:

Če je kri dalj časa slabe kakovosti, se začnejo pojavljati različna čustvena obolenja.

V vsakdanjem življenju postaja človek nepotrpežljiv, hitro se razburi, kar naprej je zlovoljen in preveva ga obup. Svojih težav ne zmore več reševati učinkovito in na miren način. Boji se nenadnih sprememb in novega okolja, zato se odziva skrajno nestrpno, to je napadalno ali pa se počuti ogroženo. Telo postaja okorelo in postopno izgublja gibalno ter umsko-duševno prožnost.

Za ozdravitev telesnega ali čustvenega obolenja na tej stopnji je potreben en mesec ali več. Poleg telesnega in umskega sproščanja je za zdravljenje na tej stopnji nujno, da se oboleli začne prehranjevati bolj uravnoteženo. (Energijsko sredinska in uravnotežena prehrana ne vsebuje energijskih skrajnosti; sestoji iz polnovrednega žita v zrnju, zelenjave, stročnic in izdelkov iz njih ter alg - dodal M.F.)


V. stopnja, bolezni organov:

Če je človekova kri dalj časa slabe kakovosti, se postopno spreminjata kakovost in delovanje človekovih žlez ter organov. Začne se spreminjati ustroj telesa, se izrojevati (degenerirati) in delovati napačno. Na tej stopnji se začnejo arterijske žile zoževati in otrdevati (arterioskleroza), razvijajo se sladkorna bolezen (diabetes), žolčni in ledvični kamni, različne vrste raka, propada osrednje živčevje (multipla skleroza) in pojavljajo se številne druge dolgotrajne bolezni.

Umsko-duševna bolnost postaja vse bolj opazna in se odraža v trmoglavosti, predsodkih, ozkosrčnosti in splošni togosti ter v napačnem dojemanju sveta.

Bolnost na tej stopnji se pozdravi šele po daljšem zdravljenju; potrebnih je nekaj mesecev, eno leto ali celo več let pravilnega prehranjevanja in korenita sprememba življenjskih navad - sem spada tudi temeljit razmislek o svojem življenju.


VI. stopnja, živčne bolezni:

Izrojevanje in propadanje telesa se iz stopnje bolezni organov in žlez razvija naprej v razna živčna obolenja, recimo paraliziranost telesa in v umsko-duševne bolezni, kakršni sta duševna razdvojenost (shizofrenija) in preganjavica (paranoja). Postopno se slabša usklajenost telesnega in umsko-duševnega delovanja.

Človek postaja vedno bolj črnogled, pogosto razmišlja o samomoru ali pa ga obhaja želja, da bi uničeval vse okrog sebe.

Na tej stopnji bolnosti je za ozdravitev potrebnih nekaj mesecev do nekaj let, zdravljenec pa si mora povrniti zaupanje vase in veselje do življenja. Korenito mora spremeniti svoje življenjske navade, s prehranskimi vred, zaživeti bolj ubrano z okoljem, umsko-duševno in telesno dejavno, v tem prizadevanju pa mu naj pomagajo tudi prijatelji in ožja družina.


VII. stopnja, prevzetnost:

Večletne napačne življenjske, zlasti pa prehranske navade povzročijo najvišjo stopnjo obolelosti - prevzetnost, čeprav se vse predhodno opisane stopnje bolezni morda ne izkusijo v polnem obsegu.

Prevzetnost je najvišja stopnja telesne in umsko-duševne obolelosti in je tudi najbolj razširjena bolezen današnjega človeka. Njeni najpogostejši simptomi so sebičnost, domišljavost, puhlost, samohvala, izključevalnost in zagovarjanje svojega ravnanja. Prevzetnost je najvišja stopnja obolelosti in obenem tudi vzrok za pojavljanje vseh predhodnih stopenj. Ker je vse bolj razširjena med ljudmi, ves svet preplavljajo obolenja, bridkost in nesreča, ki pa niso le telesni in umsko-duševni znaki obolelosti posameznikov, temveč se odražajo tudi v načinu, kako se družba odziva na hude preizkušnje in v njenih svetovnih nazorih (ideologijah).

Za ozdravitev je potrebno vsaj leto ali dve živeti bolj ubrano z okoljem ter s hvaležnostjo za dano življenje, zdravljenje pa lahko traja tudi vse življenje. Vendar pa se prevzetnost lahko ozdravi, če človek doživi čustven ali duhovni pretres, zlasti ob velikih težavah ali neuspehu. Z ozdravitvijo se mu takoj vzbudita čut za ponižnost in skromnost. Navda ga občutek hvaležnosti, saj se zave svoje nevednosti. Ko se človek otrese prevzetnosti, sam od sebe zaživi ubrano s svojim življenjskim okoljem.


Vse telesne, duševne in duhovne bolezni spadajo v eno izmed zgoraj opisanih sedem stopenj. Bolezni so medsebojno povezane in pogojujejo druga drugo, njihovi simptomi pa so posledica skupnega vzroka - neprimernih življenjskih navad.

Človek se je kot naravni pojav razvil na Zemlji v skladu z vesoljnimi zakoni. Zato jih je treba le upoštevati in ohranjati ubranost z vesoljnim redom. Teže in bolj zapleteno je zboleti in trpeti. Vendar sodobnega človeka mučijo številne bolezni in ga ogroža vse več epidemičnih bolezni izrojenosti (degeneriranosti). Kar samoumevno je, da posameznik ali družina zboli za kakšno hudo boleznijo in da se umira zaradi srčnih bolezni, raka ali kakšne druge kronične bolezni. A tako prepričanje, ki prevladuje v sodobni družbi, je v navzkrižju s človekovo naravo in izkušnjami človeštva, ki segajo tisoče in tisoče rodov v preteklost. Dokler živimo v skladu z vesoljnim redom in naravnimi zakoni ter jih upoštevamo v vsakdanjem življenju, kakor so od nekdaj počeli naši predniki, bomo le redko zbelevali za kakršnokoli boleznijo ter živeli zdravo, srečno in dolgo.

(Vir: The Book of Macrobiotics (Completely Revised and Enlarged Edition): The Universal Way to Health, Happiness and Peace, Michio Kushi with Alex Jack, Japan Publications, Inc., 1987, New York & Tokyo.)


Izjavljam, da sem zgornji besedili prevedel na svojo pobudo in brez kakršnekoli denarne ali gmotne podpore kogarkoli. Menim, da je koristno, če so zgornje informacije na voljo javnosti.

Mitja Fajdiga
Ljubljana
mitja.fajdiga@siol.net

3 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20041114144244678







Domov
Powered By GeekLog