dr. France Susman

Pota iz gospodarske krize: od 1. 8. 1932 - 15. 9. 1933 so imeli na Tirolskem "svobodni denar". Harvardska univerza je dala preiskati, katero obdobje človeštva je bilo gospodarsko najboljše, kdaj so ljudje živeli v največji blaginji. Ugotovili so, da je bila to doba visokega srednjega veka ali Hohenstaufovcev v srednji Evropi. Takrat ni bilo ne brezposelnosti ne revščine, zgrajene so bile katedrale kot strasburška, kakršnih bi danes ne mogli zgraditi. Delali so le 4 dni na teden, kmetje pa so nosili zlate gumbe.

Vzrok blaginje? Posebne vrste denar, ki je bil v veljavi 1150 do 1450. Rekli so mu "brakteati" (ker so jih lomili za drobič, tako slabe kvalitete so bili. Slab denar vedno izpodrine trdega, ker se ga hočejo ljudje hitro znebiti, s tem pa ustvarja blagostanje, zato je to tudi doba brakteatov. Nenapovedano so denar odpoklicali in ga zamenjali z novim z gotovim odbitkom, zato je denar poskočno krožil, ker so se bali, da bo razveljaven.

Kopernicus je napisal knjigo o kroženju planetov, nihče pa ne ve, da je napisal tudi knjigo o kroženju monetov, ker je takoj ob izidu prišla na cerkveni seznam prepovedanih knjig. Varšavska univerza se imenuje po Koperniku. Leta 1991 je bil na Poljskem samo en ekonomski institut. V Varšavi sem direktorja prosil, naj to knjigo obelodani. Obljubil je, naredil pa ni. Tudi papeževega tajnika Poljaka Dzividza sem prosil, naj to knjigo dvignejo iz arhiva. Rekel je, da imajo za to komisijo Mir in pravičnost. Koliko bi ustanova ali država pridobila, ko bi se oprla na zgodovinske izkušnje! Obrestnoobrestni sistem povzroča bolezni, vojne, terorizem na najvišji ravni.

Po brakteatih in po Proudhonu je leta 1891 Silvio Gesell (1862-1930), nemškobelgijski trgovec v Argentini, odkril, kaj je denar in kako naj kroži, da bo v službi delavcev in ne obratno. O tem govori kakih 500 knjig in esejev.

Bridka brezposelnost

Leta 1931, torej v času najhujše brezposelnosti, je postal Mihael Unterguggenberger, socialist in železničar, župan mesteca Wörgl pri Kufsteinu na Tirolskem. Kraj je imel 4216 prebivalcev. Leta 1930 je bilo tam zaposlenih 310 železničarjev, leta 1932 pa le še 190. V tem letu je bilo 200 ljudi odvisnih od socialne pomoči. Občinska blagajna se je izpraznila. Za 118.000 šilingov davkov je manjkalo. Imeli so 400 brezposelnih, v okraju pa kar 1500. Pri banki v Innsbrucku so imeli 1.300.000 šilingov dolga. Niti obresti niso mogli plačevati. V prvi polovici leta 1932 je bilo plačanih v občinsko blagajno 3.000 šilingov davka.

Unterguggenberger je začel temeljito študirati Karla Marxa, potem Proudhona in končno Gesella. Veliko strani je pri tem preštudiral dva ali trikrat. Vsak dan je govoril z občinskimi odborniki. Potem je sklical sejo, razložil položaj in svoj načrt.

Dali so tiskati "bankovce" - delavska potrdila po 1, 5 in 10 šilingov. Potrdila so imela polja za mesečne koleke.

Vsak mesec je bilo treba prilepiti kolek v vrednosti 1% bankovca. Trgovci, tovarnarji in bančni uslužbenci so načrtu pritrdili. 1. avgusta 1932 so izdali za 30.000 šilingov delavskih potrdil. Kmalu so ugotovili, da je bilo to preveč, zato so obdržali le za 9.000 potrdil, ki so bila krita pri banki s pravimi avstrijskimi šilingi.

Potrdila so zaradi kolekov krožila trikrat hitreje kot pravi šilingi. Koleke je prodajala mestna blagajna. Torej je imela prave dohodke. Na naložene šilinge pri banki so dobivali obresti. Vsakdo je lahko pri banki potrdila zamenjal za šilinge z 2% izgubo. Vsi trgovci so potrdila radi sprejemali. Tako je mestna papirnica kmalu nastavila 350 delavcev, cementarna pa 400, za izgradnjo kopališča so sprejeli nadaljnih 100 delavcev. Gradili so ceste in kanale. Brez povišanja davkov je bilo leta 1932 plačanih 121.000 šilingov, 118.000 zaostanka je bilo kmalu poravnano, nekateri pa so plačevali davke vnaprej.

Opravili so javna dela v vrednosti 100.000 šilingov, čeprav so jih izdali le za 9.000. Tako je prinašal tak denar blagoslov, kot ga je imenoval znameniti yalski profesor Irving Fisher (27.2.1867 - 29.4.1947), ki je o tem denarju napisal nekaj knjig, zlasti "100%-ni denar". Dejal je, da bi s tem denarjem v Ameriki lahko ustavili brezposelnost v dveh do treh tednih.

Wörgl je postal romarsko mesto gospodarstvenikov. Edouard Daladier (1884-1970), takratni poslanec in kasnejši ministrski predsednik, je bil tudi tam; hotel je uvesti isti sistem za vso Francijo, pa so ga miljarderji zavrli, ker so živeli od obresti. Ljudje so kupovali ali pa hranili pri banki v Wörglu, ta je denar posojala brez obresti (sicer bi morala plačevati koleke). Ljudje se niso več vozili v Innsbruck na nakupovanje.

Nacistična prepoved

Švicarski časnikar Bourdet je poročal: "Avgusta 1933, eno leto po začetku tega poizkusa, sem poiskal Wörgl. Nepristransko moram priznati, da uspeh meji na čudež. Po razkopanosti znane ulice so sedaj kot avtoceste. Občinska hiša, krasno prenovljena, je vila z geranijami. Novi betonski most nosi napis: "Sezidan s svobodnim denarjem leta 1933". Vsi delavci so navdušeni privrženci svobodnega denarja (svoboden zato, ker je oproščen obresti in podobnih dajatev). V vseh trgovinah jemljejo delavska potrdila pod istimi pogoji kot uradni denar."

Kitzbuhel je kmalu tudi izdal za 3.000 šilingov potrdil - en šiling na osebo. V obeh občinah so veljala vsa potrdila. 300 občin se je pripravljalo na splošno uvedbo potrdil.

Profesor Fisher je decembra 1932 poslal v Wörgl komisijo ameriških gospodarstvenikov. Hans Cohrssen iz Fisherjevega inštituta na univerzi Yale je 17. februarja 1933 na newyorškem radiu poročal o Wörglu. Dolgo predavanje je moral še dvakrat ponoviti. Chorssen mi je povedal še več zanimivosti v Frankfurtu, ko je tam živel. Nešteto mest je začelo v 22 državah ZDA uvajati svobodni denar. Nekateri so koleke povišali do 20 odstotkov, kar je vodilo v kaos. Tudi 12 odstotkov letno je preveč, pravilno je 6 odstotkov, ker mora denar zastopati blago, ki pa izgubi na leto za 6% na vrednosti, zaradi skladiščenja, obrabe, zastarelosti in podobno.

Pod pritiskom avstrijskih nacistov, ki so potrebovali brezposelnost zaradi anšlusa (priključka), in pod pritiskom hudih kapitalistov je tirolsko sodišče prepovedalo delavska potrdila, češ da so pravi denar. 15. septembra 1933, torej danes pred 61 leti, ko princ Harry dopolnjuje 20 let, pa ni toliko dostopen, da bi ga informirali o tem, kar je bilo njegovi mami tako pri srcu: da se končno že nekaj naredi za najbolj ponižane in trpeče. Na Tirolskem so 1933 morali ukiniti poizkus, ki ga nima para v zgodovini, s tem so prišli delavci spet na cesto in so zahtevali Hitlerja v Avstrijo kot tudi drugod.

61 let je preteklo od takrat. Teorija o zajamčenem obtoku indeksvalute je bila medtem znatno izpopolnjena. Morda se bo smelo kje vpeljati ta sistem šele po krvavih revolucijah in popolnem zlomu vsega prebivalstva. Če ga bomo lahko vpeljali v Sloveniji, potem Slovenija lahko postane zibelka nove dobe, zibelka prenove za cel svet. Marsikatera prerokba govori v tej smeri. Sicer pa ni pri tem ničesar mističnega: gre za osveščenje, informacijo, ki so jo 61 let preprečevali tisti, ki se bojijo, da bi narod izvedel, kako funkcionira denar.