NAFTO
so bogati posamezniki človeštvu že ukradli ‘zase’, pa čeprav je nafta bogastvo, namenjeno vsemu človeštvu;
in danes nafta veča le privatni dobiček ozke grupe ljudi, ki s ceno nafte izsiljujejo vse človeštvo.
Sedaj si ‘globalisti’ hočejo prisvojiti še svetovno vodo.
Lastninjenje vode je že v teku.
Pričela se je
VOJNA ZA VODO.
Toda, med nafto in vodo je bistvena razlika!!!
Brez nafte, zlata, plutonija, človek lahko živi,
voda pa je življenjsko pomembna tekočina, brez katere vsako živo bitje umre. Tako človek, žival, rastlina.
Odtujiti ljudem, živalim, rastlinam vodo ali kisik, pomeni neposredni napad na njihovo življenje.
Voda – javno dobro ali privilegij bogatih?
miha jensterle
Diktator Musolini je pred sedemdesetimi leti, da bi iz ‘svojega’ naroda izcuzal čim več denarja za svoje tanke, svetlobo proglasil za javno dobro, javno dobro podržavil in lastnikom hiš pričel svetlobo zaračunavati. Uvedel je davek na površino oken. In vse hišice, grajene v tem času, imajo minimalna okna in zato temačno notranjost. In mnogo starejših hiš ima zazidana okna. Toda, ali je svetloba sploh lahko lastnina kogarkoli in jo je res moč zaračunati? Ali pa je dan v dobro in zadovoljstvo vseh?
Prebivalcem majhnega kraja v Boliviji je bilo nedavno prepovedano zbirati in uporabljati vodo iz rek, potokov in meteorno vodo. Voda je namreč postala privatna lastnina ameriške korporacije - in ‘uloviti dež’, lastnino korporacije, je za domačina postalo kriminalno dejanje. Toda, ali je voda res lahko lastnina posameznika, korporacije ali države in odtujena od ljudstva?
NAFTO, bogastvo, namenjeno vsemu človeštvu, so bogati posamezniki človeštvu že ukradli ‘zase’; in danes nafta veča le privatni dobiček ozke grupe ljudi, ki s ceno nafte izsiljujejo vse človeštvo.
Sedaj si ‘globalisti’ hočejo prisvojiti še svetovno vodo.
Pričela se je vojna za vodo.
Lastninjenje vode je v teku.
Toda, med nafto in vodo je bistvena razlika!!!
Brez nafte, zlata, plutonija, človek lahko živi, voda pa je življenjsko pomembna tekočina, brez katere vsako živo bitje umre. Tako človek, žival, rastlina. Torej dostop do vode, prav kot do kisika in svetlobe, ne more biti prepovedan ali preprečen. Dostop do vode mora biti neodtujljiva pravica, torej svoboda vseh živih bitij planeta. Odtujiti ljudem, živalim, rastlinam vodo ali kisik, pomeni neposredni napad na njihovo življenje. Vsa voda Slovenije je zato lahko le skupno dobro, javno dobro vseh prebivalcev, živali in rastlin Slovenije.
Vode - skupnega javnega dobra - torej ne more nihče nikomur odreči. Vode si nihče nima pravice prisvojiti toliko, da bi nekdo drug zaradi tega trpel pomanjkanje. Torej pod nobenimi pogoji ne more biti živim bitjem odtujljiva in nihče, niti vlada, niti privatnik, niti korporacija, je nima pravice nikomur zaračunati. Polnilnica vode sme sicer zaračunavati svoje vloženo delo, stroške stekleničenja in trgovec sme zaračunati uslugo dostave do uporabnika, ne more pa zaračunavati ljudem vsebine - vode. Vodovodno podjetje sme zgraditi vodovod, zaračunavati oskrbo z vodo in vzdrževanje vodovoda, ne sme pa zaračunati vode. In vlada sme računati vodni davek le tistim, ki z uporabo vode in energijo vode služijo dobiček. A nihče je nima pravice zastrupljati, zato noben trenutni izplen posameznika ali korporacije ali države ne more in ne sme biti dovolj dobro opravičilo za onesnaževanje le-te.
Tudi 21. člen Zakona o vodah (pravni režim naravnega in grajenega vodnega javnega dobra) govori: “Naravno in grajeno vodno javno dobro (v nadaljnjem besedilu: vodno dobro) lahko uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim .” Skupno javno dobro torej mora biti dostopno vsem ljudem Slovenije, ne le privilegij bogatih koncesionarjev, ki si prisvajajo izključno pravico izkoriščanja vodnih virov in nam, vodo, državljanom, 'legalno' prodajajo po kapljicah, kot je situacija danes.
ČEPRAV je v kapitalizmu, ki je, začasno, postal družbeni red tudi v Sloveniji, privatna lastnina sveta in nedotakljiva, oblast trenutno popisuje vse še neregistrirane privatne vodnjake, zbiralnike deževnice, privatna zajetja, zgrajena, brez pomoči države, z osebnim denarjem in delom v času 'prekletega socializma'; in ako lastnik zemlje ne 'priglasi' svoje 'črne gradnje', kot je vlada poimenovala vse 'lovilce vode', ga zakon postavlja v 'kriminalno' pozicijo.
A popis je seveda šele osnova za nadaljne razlastitvene zakone.
Kajti za popisom seveda pridejo položnice - pavšal na uporabo vode, in na koncu pride števec za merjenje porabe vode.
S pavšalom vlada prejšnjega lastnika zajetja razlasti in spremeni v 'najemnika' (svojega lastnega minulega dela?). In s števcem voda postane ljudstvu odtujen 'produkt trženja' in preneha biti skupno javno dobro.
V treh korakih vlada tako privatno lastnino kot skupno dobro, vodo, 'nacionalizira', spremeni v 'svojo lastnino' in v prodajni produkt.
In četrta stopnja?
Vlada se hoče otresti vseh dolžnosti upravljanja nacionaliziranega slovenskega bogastva. Obdržati hoče le pravico nadzorovanja in taksiranja. Zato ljudstvu odtujeno bogastvo prodaja v upravo in izkoriščanje raznim 'zastopnikom' – koncesionarjem.
Za najčistejšo slovensko pitno vodo, Julijano, že kandidira CocaCola!!!
In ko koncesionar postane CocaCola ali kak Monsanto in nadzor nad dostopom do vode in nad rabo vode postane izključna pravica korporacij, zagovornic evgenike?
Se zgodi 'Bolivija'?
Ljudstvo Slovenije še ne ve in se še ne zaveda, a ostalo (bo) je brez vode.
Po isti logiki tudi kisik, ki ga potrebujemo, tako kot vodo, vsa živa bitja, lahko postane ‘produkt trženja’ in lastnina korporacij, države ali posameznika (koncesionarja)? Ali bo tudi kisik, skupno javno dobro vseh ljudi, živali in rastlin, jutri ‘prodajni produkt’ v rokah posameznikov in prenehal biti skupno javno dobro? Kdaj si bo nek koncesionar prisvojil izključno pravico Slovencem na sapnik montirati števec za merjenje porabe kisika? In če ne boš imel denarja…?
PRED drugo svetovno vojno so si vso slovensko zemljo, vode, gozdove, živali v gozdu lastili kralj, cerkev in njuni podrepniki, fevdalni in kapitalistični bogatuni, a najemniki so 'gospodom lastnikom' morali plačevati najemnino – davek na uporabo.
Nacionalizacija po vojni je vse naravno bogastvo in vso privatno lastnino in bogastvo, pridobljeno z izkoriščanjem 'manjvrednih hlapcov', najemnikov, delavcev, spremenila v ljudsko imovino, kajti socializem je bil dal prednost skupnemu dobru pred sebičnostjo posameznika ali lokalnih skupin. Rodila se je ‘skupna lastnina’. ‘Naše.’ Kar pomeni, da so se rudniki, gozdovi, reke, jezera, potoki, prej raji nedostopna 'privatna lastnina kapitalistov' in 'kraljeva lastnina', spremenili v skupno dobro. Javno lastnino. Ljudstvu dostopno javno dobro. In vsak državljan se je smel sprehajati povsod in uživati v vseh lepotah slovenske, 'naše' narave.
Nacionalizacija je torej dejansko pomenila 'podarjanje skupnega dobrega – dežele Slovenije - vsem državljanom'. Tudi voda je bila od vseh Slovencev. Vsakdo na deželi si je lahko uredil svoje 'zastonsko zajetje' ali pa je, v mestih in vaseh, komunalno podjetje gradilo vodovode z državnim denarjem in s samoprispevki, ter potem zaračunavalo vzdrževanje.
In potem je prišla protirevolucija proti socialističnemu skupnemu dobru. Zgodil se je Demos. ‘Smrt socializmu. Živel egoizem! Skupno ni naše. Skupno je naše lovišče!’ je postalo geslo vseh Demosovih strank. In z Demosom se je pričela takoimenovana denacionalizacija.
Pri prehodu iz socialističnega, humanega sistema, kjer je javno dobro vladalo nad osebnim, v kapitalizem, kjer je javno dobro postalo lovišče egoistov, je vlada Slovenija izvedla nacionalizacijo, ravno takšno krajo lastnine, kakršno očita bivši komunistični oblasti. Le s to razliko, da je komunistična oblast po robinhudovsko vzela bogatim izkoriščevalcem in porazdelila dobrine med bivšo 'rajo'. In dobički so kot skupno dobro napajali socialo in osebno rast, bogatenje vseh državljanov, ne le elit. Demosove vlade pa so ukinile socialne programe, ljudstvo Slovenije razlastile in ga potisnila v kapitalistično matrico, v sistem denarnega elitizma, ki je bil osebno dobro predpostavil pred skupno dobro. Denacionalizacija je pomenila konec skupnega dobra, kajti s privatizacijao javnega dobra se je pričelo nasilje koncesionarjev. Skupno dobro je od tedaj naprej (p)ostalo le še fraza politikov za manipulacijo ljudstva.
Demos, ko je bil prevzel parlament, je brezobzirno sprivatiziral vse skupno dobro prebivalcev Slovenije. Posvojila je bila elita na položajih vso skupno lastnino, vse 'naše tovarne' in 'naše ideje' in denarne sklade, vse, kar je slovensko ljudstvo s skupnimi močmi v pol stoletja socializma zgradilo. Vlada je Slovencem odtujila tudi vsa naravna bogastva vseh Slovencev. In potem nam je ukradeno (podržavljeno skupno lastnino) sprt prodala (nazaj); in sedaj, ko smo nekoč naše kupili (nazaj) in spet postali lastniki, s taksami (ki jih nikdar ne bo konec?) vlada vse bolj že guli kožo 'privatnikom' in jih spet spreminja v ‘najemnike’. Tretjič nam torej že zaračunavajo iste, naše žulje?
SLOVENSKO ljudstvo trenutne krivice, ki se dogajajo, po nareku politikov desnice pripisuje 'dediščini komunizma' ali hudiču, ki naj bi zapeljeval ljudi. Ljudje očitno še vedno nočejo videti, da je sedanje stanje v družbi posledica sedanje pokvarjenosti sedanjih oblastnikov. Kajti vse vlade po 'kontrarevoluciji proti humanemu odnosu', socializmu, podpirajo bogatenje bogatih posameznikov in 'elit' in s tem siromašenje ljudstva Slovenije. Oblastniki in 'upravitelji', ki uresničujejo krajo lastnega naroda in razprodajajo skupno lastnino, javno dobro, so do sedaj razlastninili ljudstvo kot celoto in kot posameznika. Zgrajene tovarne, slovenski gozdovi, slovenska zemlja, vse 'skupno' je prenehalo biti javno dobro, temveč postalo lastnina posameznikov, agencij in korporacij!
In Demosova 'demokratična' vlada si očitno prisvaja tudi slovensko vodo. Vodno dobro. Tako izvire, potoke, reke, jezera, zajetja, kot tudi vodnjake in cisterne, torej tudi dež. In Izključna pravica upravljanja in zaračunavanja vode je danes prenesena na 'izbrane' posameznike, bogateče koncesionarje.
DANES vlada samovoljno dovoljuje, da v imenu dobička zasebnik ali munltinacionalka, za podkupnino - odškodnino državi, sme zastrupljati vodoo in uničevati skupno vodno dobro, katero nam minister za zdravje očisti tako, da zviša nivo dovoljenih strupov v vodi?
Se torej v Sloveniji Bolivija že dogaja?
Zato je vsako shranjevanje in uporabljanje vode, brez plačila državi, v Sloveniji postalo protizakonito? Ali nismo v prekršku torej že vsi kmetje, ako ne plačamo 'vladni dež' (jutri Monsantov dež?), ki nam zaljiva njive in pašnike? In človek, ki se napije iz izvira ali umije v javni reki ali jezeru, 'onečasti' zakon in je v 'prekšku'. Kriminalec. In berač, brez denarja, ki si vode ne more kupiti, mora 'pošteno' umreti od dehidracije ali pa je tat? V prekršku s koncesijo in zakonom, ki koncesije uveljavlja kot 'svete'? Pa čeprav koncesijonarji delujejo v nasprotju s skupnim dobrim in s tem z ustavo RS?
Pri vsem tem pa se vlada Slovenija do svojih 'otrok', slovenskih državljanov, obnaša več kot mačehovsko. Medtem ko mi, Slovenci, moramo umreti od žeje ali plačati vsako kapljo vse bolj zastrupljene vode, voda Slovenije ( beri lastnina slovenske vlade!) odteka po Savi v Hrvaško, po Soči v Italijo, pa jo slovenska vlada tujcem, Hrvatom, Italijanom, ne zaračuna. Slovenija (oblast) zastonj daje tujcem, kar svojemu ljudstvu zaračunava? Smo Slovenci v Sloveniji torej drugorazredni državljani? Ako pa vlada Slovenije nima pravice zaračunavati Save Hrvatom, potem je ne more in ne sme zaračunati niti Slovencem?
Kaj bomo, vse bolj žejno ljudstvo Slovenije, gleda tega storili?
Sestavljeni smo iz 70% vode?
Čigave?
Ropove? Mramorjeve? Kebrove? Papeževe? CocaColine? Monsantove? Svoje? Ali skupne? Naše?
BOMO Slovenci res mirno dopustili, da nam vlada odtuji našo vodo?
Da posameznikom dovoli 'koristno' svinjanje naše skupne vode?
In da zakonsko dovoljuje, da nam bo našo slovensko vodo jutri prodajal tuj koncesionar?
In da nam bo jutri nekdo obdavčil svetlobo?
Pojutrišnjem zaračunaval kisik?
Iskrice, prebujene ob branju teksta, pošlji na cmense@volja.net
Vsa konstruktivna mnenja bom z veseljem objavil na tej strani
