Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040609151319654

Za manjši vpliv UV žarkov ponedeljek, 14. junij 2004 @ 15:13 CEST Uporabnik: Ales Razširjen strokovni kolegij za dermatovenerologijo Republike Slovenije in Združenje slovenskih dermatovenerologov PREDLOG UKREPOV V ZVEZI S PREPREČEVANJEM ŠKODLJIVEGA VPLIVA ULTRAVIJOLIČNIH ŽARKOV Pripravila: Mag. Metka Adamič, dr.med., spec. dermatovenerologinja LJUBLJANA - Incidenca kožnega raka, ki je v naši državi na 2. mestu med rakavimi obolenji (pri ženskah za rakom dojke, pri moških za pljučnim rakom), se v zadnjih letih povečuje. Incidenca malignega melanoma se je v republiki Sloveniji povečala z 1,7/100 000 moških oz 2,6/100 000 žensk v obdobju 1963 - 1967 na 12,3/100 000 moških oz 11,1/100 000 žensk leta 2000, kar pomeni za moške 7,23 x oz za ženske 4,3 x povečanje incidence. V letu 2001 se je omenjena incidenca še povečala in znašala za maligni melanom 12,5/100 000 moških in 13,8/100 000 žensk. Incidenca nemelanomskega raka kože (v večini primerov bazocelularnega in ploščatoceličnega) pa je s 17,9/100 000 moških in 20,7/ 100 000 žensk v obdobju med 1963 -1967 povečala na 61,8/ 100 000 moških in 63,2/100 000 žensk v letu 2001). Večanje incidence malignega melanoma in nemelanomskega raka kože opozarja na potrebo po preventivnem ukrepanju. Nezaščiteno izpostavljanje ultravijoličnim žarkom je dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka, na katerega imamo s preventivnimi ukrepi največjo možnost vplivanja. Ob nezaščitenem izpostavljanju ultravijoličnim žarkom se pojavljajo tudi druge kožne bolezni oziroma se določene kožne bolezni zaradi izpostavljanja poslabšajo. Osnovna dejstva: Okvare kože zaradi prepogoste izpostavljenosti sončnim žarkom se začenjajo že zgodaj v življenju - ob prvem nezaščitenem sončenju dojenčka. Klinične študije omenjajo, da približno tri četrtine celokupnega žarčenja kože z ultravijoličnimi žarki prejmemo že do 18. leta starosti. Okvare kožnih struktur, ki so posledice bodisi enkratno obilnega ali dolgotrajnega prekomernega sončenja, imajo za posledico pravo eksplozijo v pojavljanju kožnega raka. Tako ultravijolični, kot tudi svetlobni žarki, so lahko tudi sprožilci številnih kožnih obolenj in pojavov, kot so: Opekline Fototoksičnost Fotoalergija Kronični aktinični dermatitis Polimorfna svetlobna dermatoza Aktinični prurigo Solarna urtikarija Aktinične keratoze Aktinični heilitis Akneiformne spremembe (acne Mallorca...). Kožni rak Ostale neugodne posledice izpostavljanja UV žarkom: prezgodnje staranje kože sprožitev ali poslabšanje nekaterih kožnih obolenj: lupus erythematodes, porphyria cutanea tarda, herpes simplex, pellagra, xeroderma pigmentosum, Mb. Darier, perioralni dermatitis, rosacea, acne vulgaris, granuloma annulare, seboroične dermatoze, pemphigus foliaceus...) Osnovna priporočila v zvezi s preprečevanjem in zgodnjim odkrivanjem kožnega raka so namenjena vsem prebivalcem naše države ne glede na starost. Priporočila delimo v tri sklope: 1. zmanjšanje celokupnega izpostavljanja ultravijoličnim žarkom ter odsvetovanje namernega izpostavljanja UV žarkom, t.j. sončenja in uporabe solarijev 2. uporaba ustreznih mehanskih in kemičnih zaščitnih sredstev za zaščito pred ultravijoličnimi žarki ob gibanju na prostem 3. poznavanje začetnih znakov kožnega raka in redno samoopazovanje vse kože, ki je pomemmbno pri odkrivanju zgodnjih oblik kožnega raka ZA ZMANJŠANJE MOREBITNIH KOŽNIH OKVAR IN OKVAR OČI SVETUJEMO NASLEDNJE ZAŠČITNE UKREPE: Rekreativne aktivnosti v naravi načrtujte izven dnevnega časa najbolj aktivnega sončnega sevanja. Sončnim žarkom se izogibajte med 10. in 16.uro Upoštevajte "pravilo sence": kadar senca telesa postane krajša od telesa, poiščite senco (naravno ali umetno). Zmanjšajte izpostavljanje sončni svetlobi z rednim pokrivanjem telesa s primernimi, gosto tkanimi oblačili, klobuki s širokimi krajci, dolgimi hlačami, dolgimi rokavi. Zaščitite otroke pred sončnimi žarki. Uporabljajte zaščitna sončna očala, ki nudijo 99 % ali 100% zaščito pred ultravijoličnimi žarki Kadar ste na prostem, vedno namažite izpostavljene dele telesa s primernimi zaščitnimi sredstvi, ki vsebujejo zaščito pred UVB žarki, ki je na ovojih označena z oznako SPF (Sun protection factor) najmanj 20 in obenem zaščito pred UVA žarki, običajno označeno z PFA (Protection Factor UVA). Na kožo je potrebno nanesti zadostno količino sredstva (2 ml oz 2 mg na kvadratni cm kože) 30 minut pred izpostavljanjem ultravijoličnim žarkom, nato vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju. Uporaba kemičnih zaščitnih sredstev ni namenjena nadomeščanju naravne zaščite in podaljševanju izpostavljanja sončnemu ultravijoličnemu sevanju Ne uporabljajte kemičnih zaščitnih sredstev pri dojenčkih do 6. meseca starosti Zaščito pred ultravijoličnim sevanjem prilagodite lokalnim dnevnim vrednostim ultravijoličnega žarčenja. (Podatke o tem je mogoče dnevno dobiti v dnevnem tisku ali drugih medijih, kjer so navedeni Ultravijolični indeksi (UVI) za posamezna področja naše republike. Vrednost UVI so označene s številkami 1-10. Višja vrednost UVI izraža intenzivnejše ultravijolično sončno sevanje in potrebo po intenzivnejši zaščiti.) Priporočamo upoštevanje zgoraj navedenih ukrepov vedno, kadar je UVI večji od 3. MNENJE RSK DV GLEDE SOLARIJEV Maligni melanom, za katerega tudi menimo, da je povezan z izpostavljanjem UVA žarkom, je lahko usoden, če se ne diagnosticira v zgodnji fazi. Število novo zabeleženih primerov malignega melanoma v Sloveniji narašča; v letu 2001 je bilo zabeleženih 262 novih primerov malignega melanoma in 1244 primerov nemelanomskega raka kože. V istem letu smo zabeležili 40 smrti zaradi malignega melanoma in 35 zaradi nemelanomskega raka kože. Posamezniki, ki se izpostavljajo UV žarkom v solarijih, so namerno ali po pomoti zavajani v prepričanju, da gre za varno pridobivanje ogorelosti.Uporabniki solarijev imajo pravico do korektnih in nezavajajočih informacij glede nevarnosti UV žarkov, tako da se lahko prostovoljno odločijo o izpostavljanju. Dejstva: 1. Obarvanost kože, ki jo pridobimo v solariju, je posledica delovanja umetnega vira UV žarkov 2. Za vse oblike ultravijoličnega sevanja je znanstveno dokazano, da doprinesejo k razvoju kožnega raka. 3. Vse oblike ultravijolične svetlobe doprinesejo k prezgodnjemu staranju kože. To se kaže kot nastajanje gub, izguba elastičnosti kože, rumenkasto obarvanje kože, rjavo obarvane lise... 4. Vse oblike ultravijoličnega sevanja imajo negativen (imunosupresijski) učinek na imunski sistem. 5. Noben solarij ne daje "varne porjavelosti". 6. Viri umetne UV svetlobe ob normalnem načinu življenja nikakor niso potrebni za nastajanje potrebnih količin D vitamina. Člani RSK za dermatovenerologijo in Združenja slovesnkih dermatovenerologov odvsetujemo pridobivanje porjavelosti v solarijih.Mnenje dermatologov, glede izpostavljanja ultravijoličnim žarkom je enotno, najsi bo vir UV svetlobe naraven ali umeten - v solarijih. vir: www.dnevnik.si Komentarji (0) www.pozitivke.net