Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040525070727294

Polovica odraslih Slovencev pretežkih ponedeljek, 31. maj 2004 @ 06:07 CEST Uporabnik: Ales Leta 2001 je imelo kar 54,6 odstotka prebivalcev Slovenije starih od 25 do 64 let prekomerno telesno težo, debelih pa je bilo 15 odstotkov oseb iz iste kategorije, kažejo podatki raziskave Cindi Slovenija o z zdravjem povezanim življenjskim slogom ter dejavnikih tveganja za nalezljive bolezni pri odraslih Slovencih. Glavni razlogi za to so predvsem globalno nezdravo prehranjevanje, pogosto čezmerno uživanje alkoholnih pijač, med ljudmi s tovrstnimi težavami pa so dostikrat bivši kadilci oz. ljudje, ki še kadijo, je na današnji novinarski konferenci pojasnil Zlatko Fras s kliničnega oddelka za žilne bolezni v ljubljanskem Kliničnem centru. Nekoliko višja od evropskega povprečja - med pet in šest odstotki - je tudi pogostost sladkorne bolezni med odraslimi, zaradi povišanega krvnega tlaka pa naj bi trpelo okoli 40 odstotkov odraslih Slovencev, čeprav se tega zaveda le slaba polovica (18,8 odstotka). Podobna kot v drugih evropskih državah pa je pogostost prezgodnje možganske kapi, ki znaša 0,9 odstotka. Okoli 130.000 ljudi, to je približno 6,4 odstotka odraslih Slovencev, oboleva za ishemično boleznijo srca, med njimi pa je po ocenah Cindi Slovenija blizu 30.000 takšnih, ki so v preteklost utrpeli tudi srčni infarkt. Med slednjimi je 15 do 20 odstotkov kadilcev, ki se tudi redko redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da kljub temu, da je kar 50 do 80 odstotkov med njimi prejelo nasvete v zvezi s spreminjanjem prehranskih navad, več kot 90 odstotkov vztraja pri nezdravi prehrani. Vse naštete obolevnosti imajo nekatere skupne imenovalce oz. dejavnike, ki tveganje pojavnosti teh bolezni še zvišujejo. Med njimi so stresno vedenje, kajenje, nezdravo prehranjevanje, ki je lahko povezano tudi s prekomerno prehranjenostjo, debelostjo in sladkorno boleznijo, s povišanim krvnim tlakom in hipertenizjo ali s srčno- in možganskožilnimi boleznimi, temelječimi na arteriosklerozi. Poleg tega med tvegana vedenja spadajo tudi alkoholno opijanje, nezadostna telesna dejavnost, nizka stopnja skrbi za zobovje ter neuporaba varnostnega pasu v avtu. Nepravilno prehranjevanje je značilno za skoraj polovico odraslih Slovencev, med njimi prevladujejo predvsem zaposleni mlajši moški z nižjo izobrazbo, iz vaškega okolja vzhodnega dela Slovenije, ki pripadajo nižjemu oz. delavskemu razredu. Med tistimi, ki čezmerno pijejo alkohol oz. ki se opijajo, so spet pogostejši zaposleni moški, večinoma naj bi imeli poklicno izobrazbo, pojav pa je enako razširjen po vsej Sloveniji. Zaradi nezadostne telesne dejavnosti pa so nasprotno bolj ogrožene ženske, predvsem aktivno zaposlene, ki živijo v mestnem in primestnem okolju zahodne in osrednje Slovenije. Glede skrbi za zobovje je raziskava pokazala, da ne glede na dobro zobozdravstveno varstvo in preventivo v Sloveniji kar okoli sedem odstotkov prebivalcev neustrezno skrbi za svoje zobe. Med njimi prevladujejo moški, stari med 40 in 59 let, iz nižjih družbenih slojev vaškega okolja vzhodne Slovenije. Ženske so bolj vestne tudi glede uporabe varnostnega pasu v avtomobilu, kot kažejo izsledki raziskave, pa so glede tega bolj ogroženi zaposleni mlajši moški iz višjih družbenih slojev, ki živijo v zahodnem predelu Slovenije. Zaradi stresa pogosteje trpijo ženske, stare med 30 in 49 let, z višjo oz. visokošolsko izobrazbo, ki so zaposlene, živijo v mestnem oz. primestnem okolju, najpogosteje v vzhodnem delu Slovenije, še kažejo podatki iz raziskave. Kot je ob predstavitvi rezultatov raziskave poudaril minister za zdravje Dušan Keber, je Slovenija v zadnjih letih dosegla preboj na področju preprečevanja prezgodnje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni. Tako se je prezgodnja umrljivost med odraslimi, mlajšimi od 65 let, v zadnjih 10 letih znižala za 35 odstotkov, samo v zadnjih petih letih pa za 25 odstotkov. Uspešna je bila tudi kampanja proti kajenju iz prejšnjega desetletja, ki pa je svoje prave rezultate začela kazati šele v zadnjih letih; število kadilcev je tako upadlo za 30 odstotkov, to pa je posledično zmanjšalo (za 10 odstotkov) tudi število obolelih za pljučnim rakom med moškimi. Cindi Slovenija v sodelovanju ministrstvom za zdravje, Medicinsko fakulteto, Inštitutom RS za varovanje zdravja in območnimi zavodi za zdravstveno varstvo pa z današnjim dnem začenja že drugo raziskavo o dejavnikih tveganja za nalezljive bolezni pri odraslih Slovencih. V raziskavi, ki bo trajala do 4. junija, bodo 15.298 odraslim Slovencem po pošti poslali vprašalnike, skozi katere želijo spet ugotavljati njihove življenjske navade. Prvi rezultati raziskave bodo znani pomladi 2005. Kot je ob tem pojasnila državna sekretarka za preventivo in krepitev zdravja na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik, bodo tako rezultati letošnje raziskave kot danes predstavljeni rezultati iz leta 2001 služili za oblikovanje ciljnih programov za najbolj ogrožene skupine prebivalcev ter za oblikovanje novega nacionalnega programa zdravstvenega varstva in pri zdravstveni reformi. vir: www.dnevnik.si Komentarji (0) www.pozitivke.net