Slovenska policija vsako leto obravnava številna kazniva ravnanja, katerih žrtve so otroci in mladostniki. Izhajajoč iz mnogih izkušenj in zgodb o nasilju, ki se vsak dan dogaja na ulicah, v šolah in njihovi okolici, so pripravili preventivno akcijo ZBERI POGUM IN POVEJ!, s katero želijo poudariti, da za nasilje ni opravičila.
Z nasilnimi ravnanji vrstnikov, ki vključujejo zlorabo moči, bodisi fizične, številčne ali položajne, se dan danes v šolskih okoljih srečuje mnogo otrok. Pri tem ne gre za običajne "dogodke" ali kot še vedno velikokrat pojmujemo in pojasnjujemo odrasli za "stvar otrok, ki jo bodo uredili sami med seboj". V resnici nasilje med vrstniki predstavlja resen problem. Za otroke, ki so žrtve nasilnih vrstnikov, predstavlja to hude stiske in negativne posledice, za nasilneže pa utrjevanje neustreznega modela uveljavljanja in reševanja problemov, so prepričani slovenski policisti-
Imajo prav! Na tem področju se moramo angažirati vsi, ki nam je mar za varnost in blagostanje otrok in si prizadevati za preprečevanje nasilja, za pravočasno prepoznavanje in obravnavanje nasilja ter za zaščito žrtev in ustrezno obravnavo nasilnežev.
Navedeni razlogi so osnova, da vsi podpremo pristop slovenske policije, ki si zasluži vso pohvalo, da je sprožila preventivno akcijo ZBERI POGUM IN POVEJ!
vir: www.ljnovice.com |
Podprimo akcijo slovenske policije ZBERI POGUM IN POVEJ!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 8. maj 2004 @ 17:16 CEST
lepo je da si nas opozoril na akcijo slovenske policije. Seveda z vsem srcem podpiram akcijo naše policije in Bog ter angeli naj jim pri tem na vse načine pomagajo. To kar se na naših šolah dogaja že z zamenjavo sistema je vedno huje naraščanje nasilja zahodnega tipa druže, ki je k nam udarilo skozi mas medije.
Mi, vsi brez izjeme smo krivi za tako stanje nasilja, ki lahko pripelje še do večjih katastrof. Ljubezen smo sicer poznali, nismo pa živeli, kot to od nas zahteva Bog. Vsakdo je sadil in sadi svoj mali vrtiček, medtem ko je veliki svetovni vrt ostal poplnoma neobdelan. Naši otroci bodo od nas nekoč zahtevali odgovor. Toliko zla je okoli nas in to močno vpliva na njih, na njihove mlade duše.
Izgleda kot da je človeku prirojeno, da se posuša uveljavljati na račun drugih, da zatira in jih poskuša obladati in premagati.
Če pogledamo na šolsko dvorišče ko je odmor, se učenci zapodijo na dvorišče. Združujejo se v male skupine in debatirajo o tem, kar se je dogajalo med poukom. V degati pridejo skupine tudi v nasprotje. Opazke letijo sem ter tja. Šale, pa tudi norčevanje in očitki ali groba zmerljivka. Na to se drugi odzovejo. Kdor se počuti ogroženega, se brani in če jih učitelj ne nadzoruje, sledi brca, udarec z predmetom itd.
Toda na šolskem dvorišču so tudi učenci, ki jih ta sila vsakdanjih spopadov in pretepov ne potegne za seboj. To so prerasli in na svet ter na druge gledajo z druge strani.
Na splošno je z vsem človeštvu tako, kot je na naših šolskih dvoriščih, v športnih društvih, ali pa v večjem obsegu v do zob oboroženih armadah. Tako ljudje drug drugega vlečejo za seboj v neskončni verižni reakciji, ker očitno ne znajo drugače. To je nagon po oblasti in to ji stopi v glavo. S svojimi osebnimi problemi gibanje sami vzdržujejo. V odnosu do drugih tistih, ki se ne morejo braniti, so ozkosrčni in malenkostni, če gre za politične akcije pa so običajno domišljavi in iz tega nastane nasilje in vojna.
Kam to pelje in kako se bo to vse skupaj končalo je težko vprašanje na katerega ni lahko in enostavno odgovoriti. Naraščujoči kriminal pri nas in v mnogih državah je osupljiva resničnost za vse dobromisleče ljudi. Kot tudi onasneževanje zraka in oklice, problem hrane in lakote, vojne, predvsem pa stres, ki šiba človeštvo. To je posledica dvatisočletnega enostranskega šolanja samo leve polovice možganske hemisfere, ki je zadolžena za analizo in logiko, a je pri tem bila povsem zanemarjena desna polovica šolanja, ki je zadolžena za ljubezen, kreativnost, duhovnost, umetnost in jasnovidnost. Skratka za dušo se ni več skrbelo in nimamo več tipa šole Pitagore ali Sokrata. Dalo bi se, če bi se hotelo, a očitno moramo vsi skupaj doživljati to grozljivko, da se bomo končno streznili,kot to sedaj počne naša policija.
Nekoč mi je moja znanka, ki je učiteljica na eni od osnovnih šol, v Sloveniji vsa vznemirjena dejali, če ji lahko kako pomagam, kajti njeni učenci v sedmem razredu so postajali vse bolj agresivni, predrzni in vulgarni v besedah. Vsi so že obupali na tej šoli, a noben ni mogel nič storiti, da bi se situacija normalizirala. Bili so paralizirana in šokirani, kot je dejala. Sama si ni niti več upala iti na WC, da kot je dejala, ne bi kaj neprijetnega doživela.
Predlagal sem ji naj prične moliti za ves razred in , da naj poklič angele, ki bodo z celim razredom ves pouk. Storila je kot sva se zmenila. Rezultat je bil prečudovit. Vsi so se umirili in nastalo je prijateljstvo z učiteljico in otroki. Celo to se ji je začelo dogajati, da učenci in učenke po končanem pouku niso hoteli iti domov, kar z njo bi bili. Pa jih je vprašala zakaj ne gredo domov? odgovorili so ji, da se doma nimajo s kom pogovarjati, ker so starši prezaposleni in nimajo časa!
vse dobro naši policiji za to akcijo in podprimo jih!
Miran.
Podprimo akcijo slovenske policije ZBERI POGUM IN POVEJ!
Prispeval/a: Ales dne ponedeljek, 10. maj 2004 @ 16:46 CEST