Ob dokumentu Opažanja in priporočila Republiki Sloveniji, ki jih je posredoval Odbor Združenih narodov (ZN) za otrokove pravice iz Ženeve, in sicer o položaju otrok in njihovih pravic v Sloveniji, so nevladne organizacije pripravile okroglo mizo Otrokove pravice danes in jutri. Priporočila je odbor dal po obravnavi drugega poročila Slovenije o sprejetih ukrepih za uresničevanje Konvencije ZN o otrokovih pravicah januarja letos. Po besedah članice omenjenega odbora in posebne poročevalke za Slovenijo Nevene Vučkovič Šahovič je položaj otrok v Sloveniji dober, s čimer so se na današnji okrogli mizi strinjali tako predstavniki vlade kot nevladnih organizacij. Kljub splošni dobri oceni - Slovenija se po besedah Vučkovič Šahovičeve uvršča med prvih dvajset držav - pa je Slovenija dobila kar 34 priporočil, kako izboljšati "življenje otrok", med drugim, naj vpelje funkcijo posebnega varuha za otrokove pravice in sprejme ukrepe za reševanje visokega osipa dijakov v srednji šoli.



Vučkovič Šahovičeva meni, da se v Sloveniji sicer vladne in nevladne organizacije razumejo dobro in skušajo s skupnimi napori izboljšati položaj otrok in ščititi njihove pravice. Ob tem je opozorila, da je Slovenija tik pred vstopom v Evropsko unijo, ki bo prinesla tudi na področju človekovih pravic nove izzive ali probleme, pa naj bo to posvojitev otrok v istospolnih družinah ali trgovanje z belim blagom.


Predstavnici vladne strani (z ministrstva za delo državna sekretarka Alenka Kovšča, z ministrstva za šolstvo državna sekretarka Judita Kežman Počkaj) sta poudarili, da so se na ministrstvih zavzemali za pripravo takšne zakonodaje, ki bo najbolj spoštovala otrokove pravice. Precej opažanj in opozoril je bilo že odpravljenih, menita predstavnici, saj je Slovenija poročilo o sprejetih ukrepih za uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah pripravila že leta 2001, odbor ZN za otrokove pravice pa ga je - vključno s pripombami nevladnih organizacij - obravnaval šele januarja letos.

Tako je Kovšca poudarila, da naj bi se z novo zakonodajo (nekatera je tik pred uveljavitvijo, druga tik pred vladno proceduro) rešil problem neplačevanja preživnin (to bo po novem kazensko dejanje), z novim zakonom o dohodnini bo prišlo do davčnih olajšav, kmalu naj bi bila vzpostavljena tudi baza podatkov za posvojitve. Pripravlja se tudi zakon o rejniški dejavnosti, pripravljen pa je tudi zakon o preprečevanju nasilja v družini. Tudi Kežman Počkajeva je prepričana, da je bilo narejenih nekaj pomembnih premikov na področju spoštovanja otrokovih pravic. Tudi prenova osnovnošolskega sistema je temeljila na spoštovanju omenjene konvencije, meni državna sekretarka.

Vendar nevladne organizacije vidijo kar nekaj problemov, ki bi jih bilo treba rešiti v prihodnjih letih. Po besedah Gorane Flaker s SEECRAN (Akcijska mreža za otrokove pravice) je potrebno uvesti sistemske ukrepe, da bi se lahko zakonodaja pravočasno implementirala, izobraževanje prihodnjih strokovnih delavcev na fakultetah iz otrokovih pravic je prešibko, potrebno je sprotno dodatno izobraževanje tistih, ki delajo z otroci. Poleg tega pa nevladne organizacije kritizirajo nekatere ukrepe države: posvojeni otroci namreč nimajo možnosti izvedeti, kdo so njihovi biološki starši, ker ti niso evidentirani, postavlja pa se tudi vprašanje spoštovanje otrokovih pravic in njihovega participiranja, itd.

Med priporočili je odbor ZN o pravicah otrok izpostavil neučinkovitost ukrepov za izvajanje sprejetih zakonov, pa tudi sistematično in natančno razporejanje sredstev in okrepitev sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Država naj tudi okrepi odpravo negativnih stereotipov in diskriminacije do Romov in otrok, ki pripadajo drugim narodnostim, ter učinkovito izvaja zakonodajo o plačevanju preživnin. Otrok mora v skladu s konvencijo in Haaško konvencijo zagotoviti posvojenemu otroku, da dobi informacije o svojem izvoru. Država naj bi tudi skušala z ukrepi preprečiti samomore med mladimi in naj bi okrepila ukrepe za boj proti revščini. Precej je priporočil za boljše izobraževanje: tako naj bi med drugim država sprejela ukrepe za reševanje visokega osipa dijakov v srednji šoli ter storila vse, da ne bi bil vpis invalidnih deklic v šolo tako nizek. Pouk o človekovih pravicah in o pravicah otroka naj bi se vključil v učne programe univerzitetnega študija bodočih učiteljev.

več: www.ljnovice.com