|  Preveč televizije v zgodnjem otroštvu lahko negativno vpliva na nadaljnji razvoj otroka, je pokazala najnovejša ameriška študija medicinskega centra v Seattlu, ki so jo objavili v aprilski izdaji znanstvenega časopisa Pediatrics. Raziskava, ki je zajela 1300 otrok, je tudi pokazala, da so otroci, ki so v dobi od enega do treh let, prebili več časa pred malimi ekrani, imeli kasneje pri sedmih letih precej težav s koncentracijo.
Otroci, ki so v zgodnjem otroštvu veliko gledali televizijo, so imeli v šoli slabšo koncentracijo, bili so bolj nemirni in se naglo odzivali, so povedali znanstveniki. Priporočili so, da malčki do treh let sploh ne bi smeli gledati televizije, starejši od treh let pa naj bi gledali televizijo največ dve uri dnevno, in sicer samo zelo dobre programe, namenjene njihovi dobi.
več:www.dnevnik.si
|
NE ZAMUDITE
Televizija ovira razvoj otrok
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 17. april 2004 @ 13:21 CEST
V primerjavi z nevarnostmi onstranske ujetosti, zapiranja in izolacije zavesti so sevanja manj pomembna, kajti proti tem LCD zaslon ne pomaga.
Floroscenčni zasloni oddajajo nekaj rendgenskih žarčenj, ki se akumulirajo v telesu. Tudi druge spektralne komponente povzročajo škodo. Pri malih živalih in pri rastlinah so bili opaženi spački.
Potujoča frekvenca po zaslonu potujočega žarka je elektronski ritem brez duše. zaradi utripanja slike, vpliva na podzavest, zasvoji in spodbuja človeka in tako nastane hiperaktivnost. Duhovna višja telesa in čakre se električno napolnijo, povzročajo, da ljudje za svojo dušo ne najdejo več miru. Narašča nezadovoljstvo, lakota po narkotiziranju, po še več televizije. V mnogih primerih se po tem tako stanje razelektri v agresivnost.
Nastopi tudi fotobiološki vpliv, kiima vpliv na človeška bitja in živali. Zaradi enostrankih odmerkov valovne dolžine kot je to pri Televizijski svetlobi, lahko pozročijo celične spremembe, ki nato vodijo v degeneracijo. Pri tem so prizadeti in poškodovani nežni organi za očmi, kot so: thalami optici, žlezi efipiza in hipofiza, še posebno pri majhnih otrocih.
Saj imata premikanje oči in motorična dejavnost pri otrocih pomembno vlogo pri razvoju možganov. Znano je, da otroci potrebujejo trodimezionalno gledanje, čutenje, skakanje, objemanje itd. Zaradi nepremične, transu podobne otrplosti, včasih s sindromom epilepsije, se mostiček med obema možganskimi hemisferama-pologlama ne tvori pravilno. Kajti navzkrižna obdelava podatkov in propuščanje vtisov s pomočjo sposobnosti prepoznavanja, sta tako blokirana. Vse živčne poti postanejo programirane na enostranski in pomankljiv način.
Čutne dražljaje in čustvene vtise nadomestijo, nadomestni občutki, lažni občutki. Čustveno življenje in sposobnost kreativne domišljije sta tako osiromašena. Umetne navidezne vrednote zaznavamo kot da so resnične. Naša moč predstavljanja, ta kreativna sposobnost, ki jo recimo potrebujemo za hojo po poti, propada. Dušna kvaliteta postopoma postane nemočna in nedejavna..
Mehanično urjeneje množic, ki se jih, ne da bi tega zavedale, se sinhronizira s tem kar je postavljeno v " središče pozornosti", s tem kar se postavi v središče pozornosti se povzroči ujetost človeške zavesti. Psihologi pravijo temu robotizacija. Ni nič drugega, kot dušenje duše.
Božanski klic je tako zaradi nepopustljive omreženosti lahko zadušen. Tako lahko nastopi sistematična izolacija zaradi avdiovizuanega onesnaženja. Človek postane odvisen in vedno mora biti kaj, kar mora videti.
lep pozdrav vsem od
Mirana.
Televizija ovira razvoj otrok
Prispeval/a: Devi dne sobota, 17. april 2004 @ 16:31 CEST
hvala :)