Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040331133532518
No trackback comments for this entry.
Strinjanje in čutenje | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Strinjanje in čutenje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
petek, 9. april 2004 @ 08:59 CEST
Dragi Stojči,
tu se odpira vprašanje ali imaš v mislih individualno čutenje in strinjanje ali čutenje tretje osebe. Če nimaš vzgiba v sebi, tudi čutenja ni. Podlago za čutenje vedno človek najde v jakosti potrebe po določenem čustvu, obsežnosti informacije in v delovanju (akciji na daljavo, usmerjeni v prihodnost). Pri tem je odločilna akcija na daljavo, ki se sreča s čustvom upanja (o katerem sem pisala že v prejšnjih dveh komentarjih) ob močni potrebi in odvečni informaciji. Srž vsega pa je odvečna informacija, ki v nasprotju do zgolj primerne in celo nezadostne, lahko pomeni vrhunsko bogato informacijo, zato je upanje ob posredovanju te vrednote v akciji za prihodnost, vzporedno s človekovim čustvom veselja in sreče. Tedaj se bo vedno strinjal sam s seboj, seveda če bo dosegel čustvo veselja in sreče. Čustvo veselja daleč presega vsa ostala čustva. Že sam dražljaj notranjega zadovoljstva bo potrdil njegovo pozitivno čutenje veselja.
V obrambi ali begu pa je vzporedno s pogumom, ki je družabnik upanja lahko pojavi tudi negativno čutenje ali nestrinjanje sam s seboj ali tudi strinjanje, da čutenja ni, ker človek tedaj noče spoznati nobenega čutenja v sebi, ga zavrača, ker še nima notranje dispozicije, da bi čutil pozitivno in odgnal negativno čutenje. Želi biti ničla, brez dražljaja v sebi ali brez potrebe ohranja negativne dražljaje v svojem srcu, ki ga uničujejo. Ko pa spet nastopi upanje se ponovno potrdi in se nam izkaže kot posebna vrsta usmerjenosti v prihodnost, vedno v spremstvu strahu. Pogum izpodriva strah na črti medsebojnega prepletanja in na končni črti je upanje združeno bodisi s strahom ali pogumom, bodisi s strinjanjem ali nestrinjanjem ali s čutenjem ali nečutenjem. Ko človek doživi strinjanje ali nestrinjanje s svojim čutenjem
mora vstopiti na vesoljsko plovilo, ki ga odpelje v druge prostorske in časovne dimenzije, da premaga svojo dimenzijo nestrinjanja ali strinjanja, da čutenje ni bilo pravo, da ni prineslo sreče in veselja, skratka da odpravi zmedo v svojem srcu. Tedaj vzleti v neskončne razdalje, ki bo dosegle čutenje, ki izhaja iz njegovega hrepenenja.
Prispeval/a: stojči dne
petek, 9. april 2004 @ 13:26 CEST
Draga Tatjana,
V svoji misli sem se nanašal zgolj na osebno čutenje,
recimo telesne toplote.
Če čutiva, da naju oba zunaj lepo greje sonce,
se oba lahko s tem strinjava, ker nama je toplo,
če pa pada sneg in sva zunaj na mrazu,
četudi se strinjava, da sonce sicer greje in oddaja toploto
nama zaradi najinega strinjajna takrat ne bo prav nič topleje. :)
lp
Strinjanje in čutenje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 9. april 2004 @ 08:59 CEST
tu se odpira vprašanje ali imaš v mislih individualno čutenje in strinjanje ali čutenje tretje osebe. Če nimaš vzgiba v sebi, tudi čutenja ni. Podlago za čutenje vedno človek najde v jakosti potrebe po določenem čustvu, obsežnosti informacije in v delovanju (akciji na daljavo, usmerjeni v prihodnost). Pri tem je odločilna akcija na daljavo, ki se sreča s čustvom upanja (o katerem sem pisala že v prejšnjih dveh komentarjih) ob močni potrebi in odvečni informaciji. Srž vsega pa je odvečna informacija, ki v nasprotju do zgolj primerne in celo nezadostne, lahko pomeni vrhunsko bogato informacijo, zato je upanje ob posredovanju te vrednote v akciji za prihodnost, vzporedno s človekovim čustvom veselja in sreče. Tedaj se bo vedno strinjal sam s seboj, seveda če bo dosegel čustvo veselja in sreče. Čustvo veselja daleč presega vsa ostala čustva. Že sam dražljaj notranjega zadovoljstva bo potrdil njegovo pozitivno čutenje veselja.
V obrambi ali begu pa je vzporedno s pogumom, ki je družabnik upanja lahko pojavi tudi negativno čutenje ali nestrinjanje sam s seboj ali tudi strinjanje, da čutenja ni, ker človek tedaj noče spoznati nobenega čutenja v sebi, ga zavrača, ker še nima notranje dispozicije, da bi čutil pozitivno in odgnal negativno čutenje. Želi biti ničla, brez dražljaja v sebi ali brez potrebe ohranja negativne dražljaje v svojem srcu, ki ga uničujejo. Ko pa spet nastopi upanje se ponovno potrdi in se nam izkaže kot posebna vrsta usmerjenosti v prihodnost, vedno v spremstvu strahu. Pogum izpodriva strah na črti medsebojnega prepletanja in na končni črti je upanje združeno bodisi s strahom ali pogumom, bodisi s strinjanjem ali nestrinjanjem ali s čutenjem ali nečutenjem. Ko človek doživi strinjanje ali nestrinjanje s svojim čutenjem
mora vstopiti na vesoljsko plovilo, ki ga odpelje v druge prostorske in časovne dimenzije, da premaga svojo dimenzijo nestrinjanja ali strinjanja, da čutenje ni bilo pravo, da ni prineslo sreče in veselja, skratka da odpravi zmedo v svojem srcu. Tedaj vzleti v neskončne razdalje, ki bo dosegle čutenje, ki izhaja iz njegovega hrepenenja.
Strinjanje in čutenje
Prispeval/a: stojči dne petek, 9. april 2004 @ 13:26 CEST
V svoji misli sem se nanašal zgolj na osebno čutenje,
recimo telesne toplote.
Če čutiva, da naju oba zunaj lepo greje sonce,
se oba lahko s tem strinjava, ker nama je toplo,
če pa pada sneg in sva zunaj na mrazu,
četudi se strinjava, da sonce sicer greje in oddaja toploto
nama zaradi najinega strinjajna takrat ne bo prav nič topleje. :)
lp
---
stojči