To življenje je ena sama veriga zamujenih, ali nezamujenih, izkoriščenih, ali neizkoriščenih priložnosti.
Koliko ljudi sem že srečal s katerimi bi lahko vzpostavil stik pa ga nisem?
Koliko priložnosti se mi je pojavilo za kak posel, ki jih nisem izkoristil, pa bi jih mogoče lahko.
Vendar človek nikoli ne ve, ali bi mu ti stiki in posli res prinesli v življenje več radosti, ali grenkobe.
Spomnim se, ko me je nekoč ljubica zapustila, ki je nisem bil vreden, ali pa morda ona ni bila vredna mene, ali pa morda nič od tega, kako sem razmišljal in si rekel:
»Dragi Bog, pa ja je nekje neka duša, ki je meni kompatibilna, s katero bi se lahko lepo razumela in delila radosti tega življenja.«
Tako sem razmišljal in ponoči mi je v sanjah prišel glas naj najdem dotično žensko s točno določenim priimkom in imenom???
Da ja ne bi tega imena pozabil, me je ta glas še celo zbudil.
Je bil to moj angel varuh, ali sam Bog?
Naslednji dan sem razmišljal o tem priimku in imenu in si rekel, le kje bom našel to meni neznano žensko bitje in ko sem gledal na televiziji teletekst,
se tam kar naenkrat tam pojavi njeno ime???
Ona je znana umetnica, ki bo imela naslednji dan koncert v našem kraju.
Fino si rečem in si pomanem roke, to pa bo res zanimivo.
Naslednji dan se odpravim na njen koncert in sedem med publiko.
Ženska se mi zdi nadvse zanimiva, simpatična, celo spomnim se, da sem bil enkrat že na enem koncertu, kjer je ona igrala.
Ko konča svoje igranje, nekaj ljudi stopi okoli nje, ona pa še enkrat zaigra eno od pesmi. Počakam, da je konec pristopim k njej in se ji predstavim, jo pohvalim in ji povem, da se sam ukvarjam s poglabljanjem vase in jo vprašam, če bi to utegnilo zanimati tudi njo.
Na moje presenečenje, mi ona reče, da sem jo ravno jaz prisilil, da je še enkrat morala zaigrala tisto pesem in vidim, da se ona kar hoče nekaj prepirati z mano.
Ups si rečem, tole mora biti pa ena konfliktna oseba, no ja če bo pokazala kaj zanimanja za poglabljanje vase in Prem Rawatovo učenje, bi vseeno to utegnilo biti zanimivo.
Umetnica ni pokazala nobenega zanimanja niti zame, niti za poglabljanje vase.
Nemalo za tem mi je v sanjah spet prišel ta isti glas,
ki mi je spet povedal neko točno določeno ime
in da je zdravnica v neki bolnici.
Poizvedel sem, če obstaja kaka zdravnica v tej bolnici pod tem imenom, a je ni bilo, bila pa je neka laborantka točno s tem priimkom in imenom. Skušal sem navezati stik z njo, a ona ni pokazala prav nobenega interesa.
Je moj angel varuh storil napako, ko mi je dal naslova dveh žensk, ki nista v meni prepoznali prav nič?
Verjetno ne, le čas za njiju ni bil pravi.
Vsaka ekstraventnost človeka preide slej ko prej v njegovo introventnost,
če ne prej pri zadnjem zemeljskem dihu,
Izgubljanje mojega časa z neko osebo,
ki ne ve kaj početi sama s sabo,
pa bi bilo zame povsem brezsmiselno.
Pravijo, da se v življenju srečujemo ljudje, ki smo se srečevali že v prejšnjih življenjih in da se zaljubimo točno v tiste osebe, s katerimi smo tudi že delili usodo prej.
Nekaj žlahtnega znotraj njih in znotraj sebe prepoznamo,
kar lahko dograjujemo v medosebnih odnosih lepo naprej, kar nam lajša in razveseljuje življenje.
Možnost, samo še ena možnost izkoriščena, ali pa neizkoriščena.
Vsekakor je smisel našega bivanja v ustvarjanju medosebnih odnosov in pozitivnega vplivanja drugi na druge.
Kar dosti časa sem porabil, da sem se zavedel,
da lahko ne glede na to koliko sem v družbi nepomemben,
pozitivno vplivam s svojim mišljenjem na ljudi in dogodke.
Spomnim se, kako sem bil presenečen, ko so me pred kakim letom poklicali z BBC-ja na moj mobitel že kmalu zatem,
ko sem začel komentirati svetovne dogodke na internetnih straneh BBC-ju pod Have your say.
Več kot pol ure so se pogovarjali z mano in me spraševali kakšno je moje mnenje o vojni v Iraku.
Na radiu BBC, ki ga poslušajo po celem svetu, sem imel priložnost slišati tudi svoj glas in moj komentar v živo, ki pa je bil prekinjen, ko sem izjavil, da bo Tony Blairu žal, da se je vključil v koalicijo z Bushem.
Zdaj mu je res žal, kar tudi sam priznava. Na žalost niso našli orožja za množično uničevanje.
Pisal sem in pišem tudi drugim svetovnim politikom.
Ne vem če kdo od njih bere moja sporočila, ampak ugotovil sem, da to niti ni tako zelo pomembno, važno je da gredo moje pozitivne želje za mir v tem svetu lepo naprej.
Tudi to so priložnosti, ki so nam v dobi inerneta dane, če jih pa kdo od nas izkoristi, ali ne, pa je to seveda spet vedno stvar njegove lastne izbire.
Priložnost in izbira.
Kadar se odločaš s srcem, je tvoja izbira lahko modra,
vendar je najprej treba priti do tja,
kar pa je spet tvoja priložnost in tvoja izbira.
Sam sem se že pred 27 leti odločil za metodo mojstra Prem Rawata
in še vedno vztrajam v njej.
Doslej nisem v svetu zasledil še nič globljega,
kar se lahko dotakne globine vsakega človeškega srca. :)
stojči Stojan Svet
|
Priložnosti
Prispeval/a: arlena dne sreda, 7. april 2004 @ 18:35 CEST
Priložnosti
Prispeval/a: titanic dne sreda, 7. april 2004 @ 21:28 CEST
Sam Bog pa ve, zakaj nekaj nismo naredili po inspiraciji, zakaj smo nekaj drugega naredili, ker nam je neki notranji glas tako rekel. Seveda, potrebno je poslušati srce in Boga v njemu, ki nam govori, kako se moramo odzvati. Če se počutimo potem dobro, smo ubogali glas, če ne, smo naredili po pameti in ne po glasu, ki je v nas.
Kaj potem, če je neka priložost zapravljena. Kaj potem, če smo nekaj zamudili. Kaj potem, če bi nekaj morali narediti, pa nismo. Vse se je zgodilo z nekim namenom, pač nismo zmogli. Ni potrebno, da gledamo nazaj. Važno je, da v bodoče delamo v dobri veri vse kar je prav, vestno in pošteno in tudi rezultati bodo temu primerni. Najboljši. Bodimo v dobri veri najboljši in dobimo najboljše. Ljubimo z odprtim srcem iskreno in ljubljeni bomo ravno tako, morda ne od iste osebe in takoj zdaj, ampak bomo sigurno.
Lep pozdrav Titanic
Priložnosti
Prispeval/a: stojči dne četrtek, 8. april 2004 @ 10:08 CEST
hvala za vajina komentarja.
Ob tem članku mi je prišlo na misel,
da vsak od nas na tej notranji poti
potuje z različno hitrostjo,
enkrat se pomikamo po njej kot polži,
spet drugič pa, kot vesoljna plovila.
Drug iz drugega nehote bezamo ven
podzavestne miselne vzorce,
ki včasih nimajo z realnostjo nobene veze.
Smisel vsake ljubezni je,
da se ima človek ob in v njej fino
in če se nima,
ali tej ljubrezni lahko še rečemo ljubezen?
Jaz mislim da ne.
Velika umetnost ljubezni je v tem,
da se človek ne ustavlja na notranji poti,
ampak gre kot ta dih vedno samo naprej. :)
---
stojči
Priložnosti
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 8. april 2004 @ 23:27 CEST
Nato vzdihneš in zahrepeniš po novi priložnosti, da bi njeno veselje in ubranost sožitja užil do dna. Jedro in smisel vsake priložnosti je: "Vsakemu so dane takšne priložnosti, kot si jih zasluži". Iz sporočenih dejstev iz zasebnega življenja se lahko vse doživete ljubezni in zamujene priložnosti vsakogar razvijejo v prave legende, ki jih je mogoče povezati v zanimiv roman, seveda če ima pisec dovolj donkihotskega duha.
Priložnosti
Prispeval/a: stojči dne petek, 9. april 2004 @ 13:59 CEST
zanimivo je tole tvoje razmišljanje.
V medsebojni ljubezni drug drugemu lahko omogočamo izživeti potlačene miselne vzrce, strahove, jeze in s tem naše hitrejše duhovno napredovanje in osvobajanje od sebe.
Najbolje pa je, če imata oba partnerja vse to že za sabo in niso nič več potrebne njune kakršnekoli že laži in kakršnekoli že scene.
Čutenje tvoje čiste ljubezni,
je tvoj najhitrejši duhovni razvoj. :)
lp
---
stojči
Priložnosti
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 9. april 2004 @ 15:25 CEST
Močnejša je luč, ostrejša je senca.