Prej ali slej zadeneš z glavo ob zoprn tram, ki ti življenje spremeni v križ. Zboliš. Ponesrečiš se. Umre ti nekdo, ki si ga imel rad. Poklicna pot se ti izjalovi. Vara te, na cedilu te pusti mož, žena. Nasprotujejo ti, uničujejo te. Zmanjkuje ti moči.
Ta križ je lahko najrazličnejših mer in oblik. Niso mu mar tvoji nazivi, položaj, ime in ugled, niti debelina tvoje denarnice niti tvoje zveze ali uspeh v družbi. Srečen si, vse gre kot po maslu. Nenadoma pa… ta nesrečni križ. lahko ti povzroči toliko gorja, da si strt in uničen želiš le še umreti.
Križ je resničnost v življenju vsakega človeka. Toda vedno manj ljudi mu je kos. Ne vzamejo ga nase in ne prenesejo njegovega bremena. Mnogi pod njim obnemorejo. Zdravniki za živčne bolezni imajo vedno več dela.
Nimaš izbire! Ali boš nosil svoj križ ali pa te bo strl. Toda zmogel ga boš nositi le, če boš dojel njegov smisel in namen. Križ te bo povrnil v resničnost, spoznal boš svoje resnične dimenzije, da si majhen, ubog, slaboten in ranljiv človeški otrok. Križ te more osvoboditi stvari, ki te lahko zadušijo. Lahko te dvigne iz tvoje povprečnosti. Je kot antena, ki ti posreduje božja sporočila. Ne bo te rešil trpljenja, pač pa te bo rešil prepričanja o njegovi nesmiselnosti in brezplodnosti. Spet lahko postaneš človek in tedaj se bo zgodilo tole:
VSE DRUGAČE IN MNOGO BOLJE BOŠ VIDEL Z OČMI, KI SO JOKALE.
Ne pozabi na veselje
Phil Bosmans
|
V življenju vsakega človeka
Prispeval/a: titanic dne torek, 13. april 2004 @ 20:32 CEST
Lepo si pripravila od Phila Bosmansa - to je prava modrost in univerzalna resnica. Vsak človek se je in se bo srečal s svojim križem ali se srečuje vsak dan v svojem življenju. Rodimo se z namenom, da se nekaj naučimo, da duhovno zrastemo, da se naučimo brezpogojno ljubiti in sprejeti probleme, ki se nam postavljene na poti življenja. Ponovno imamo pred seboj misel, da se zavemo, da smo lahko hvaležni za vse preizkušnje, križe, težave in bolečine, ki nas zadanejo, saj imamo možnost, da se iz tega nekaj naučimo in postanemo boljši.
Vsak človek dobi križ, ki ga zmore nositi, s tem, da ima možnost zaprositi za Božjo pomoč. Zakaj bi ga sami nosili, saj je težji in neprijetnejši, kot pa, če imamo navodila kako ga lahko primemo, kako ga lahko nosimo, da nam bo lažje. Imamo možnost izbire. Lahko ga nosimo sami in se nam šibijo kolena in krvavimo vedno pogosteje, lahko pa prosimo, da nam pomaga Bog. Zakaj bi se torej mučili in se delali močne, saj smo samo ljudje. Iz bolečin, ki nam jih prinašajo vsakdanji križi se lahko naučimo kako je življenje lepo, kako imajo drugi težje križe od nas, pa znajo biti srečni, kako ima vsaka stvar svoj smisel. Vse kar se zgodi, se zgodi z nekim namenom, pa če ga prepoznamo ali pa ne. Vse gre po naprej določenem vrstnem redu, vse je urejeno in prav. Ne smemo se upirati in delati po svoje. Sprejeti je treba, kar nam je dano in opraviti nalogo, pred katero smo bili postavljeni. Vsaka bolečina in trpljenje, s katerim se srečamo, pa nam pomaga, da vidimo lepše, da postajamo srečnejši in boljši. Opravljati je potrebno dolžnosti, ki so nam na poti, prenašati križ, zraven pa peti in se veseliti, saj več ko je gnoja, lepša roža bo zrasla iz njega.
V življenju vsakega človeka
Prispeval/a: ana dne sreda, 14. april 2004 @ 08:12 CEST
http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=2003040108023415&query=molitev%2Bgnoja
Ko spoznamo smisel našega trpljenja, trpljenje zgubi moč nad nami. Zato obstajajo ljudje, ki znajo svoj križ nositi z lahkoto in z nasmeškom na licih. Verjetno poznaš tisto zgodbo, ko človek pregleduje svoje življenje skupaj z Jezusom (mislim, da ima naslov Stopinje v pesku). V pesku se vidijo sledovi dveh parov nog, občasno pa je viden odtis samo enega para. In človek rahlo očitajoče reče Jezusu: "Takrat, ko mi je bilo najbolj hudo, je pa v pesku viden odtis samo enega para nog." Jezus se nasmehne in reče:"Ja - takrat sem te dvignil na svoja ramena in te nosil..."
Vendar pa hočem ob tem še poudariti, da ni Jezus edina oseba, na katero se lahko duhovno opremo ob težkih trenutkih življenja. Že samo zavedanje, da nismo sami, da obstaja nekaj nad nami, kar je neskončno dobro in nam želi zares vse najboljše, pa če to vidimo, čutimo, želimo... ali ne, nam olajšuje življenje. In zavedati se moramo, da 'tisto' v resnici ni nad nami, ampak z nami in v nas...