Kaj nas učijo živali? (1)
Marjetka Jeršek

OPICE

Opica je zapletena hišna ljubljenka, primerna za potrpežljive - Obvezen je veterinarski pregled - Opice izžarevajo spretnost, igrivost, nagajivost in gibčnost - Hanuman se sprehodi čez morje s prstanom za Sito - Žival iz horoskopov in koledarjev

Opice so precej pogoste domače živali v Afriki in Latinski Ameriki, pa tudi v določenih predelih Azije. Pri nas veljajo za nekoliko eksotične, zanimive in priljubljene, vendar kljub temu redke hišne ljubljenčke. Če opico uvozimo, mora obvezno nekaj dni preživeti v karanteni, veterinarji pa ji posvetijo podroben pregled.

Z opico v hiši ali stanovanju ne more idealno shajati vsakdo. Potrebno je veliko potrpežljivosti in spretnosti, da jo vsaj približno udomačimo, saj silno rada pobegne in se pri tem izgubi. Za hišne ljubljenčke so primernejše manjše vrste opic, saj celo šimpanz zavzame kar precej prostora, kaj šele gorila ali orangutan. Ogrožene vrste opic lahko opazujemo zgolj v njihovem naravnem okolju in v redkih živalskih vrtovih.

Umirjen um je na sledi božanskemu

Krhi predmeti, zavese, elektronske naprave, nepritrjene stvari, vse lahko postane opičja igrača ali subjekt, h kateremu se je ravnokar usmeril njen raziskovalni duh. In to je tisto, kar opice "predavajo" svojemu lastniku: spodbujanje raziskovalnega duha, igrivosti, neugnanosti ter svobode. Hkrati pa so povezane z zgodbo o ujetosti uma. Lovijo jih namreč tako, da jim v ozko duplino nastavijo hrano. Opice sežejo ponjo, jo zgrabijo in stisnejo v pest, ki je potem ne morejo več izvleči. Namesto da bi spustile hrano in pobegnile, se pustijo ujeti. Tudi naš um zna prav dobro zagrabiti za kakšen zalogaj v miselnem toku razmišljanja, ki ga zlepa ne spusti, pa čeprav bi bilo to zanj najbolj koristno. Pogled na opice nas opominja, naj spraznimo um negativnih in odvečnih misli, ga umirimo in s tem razsvetlimo.

V tibetanskem Kolesu življenja simbolizirajo zavest, ki skače s predmeta na predmet kot opica z veje na vejo.

Opice slovijo tudi po spretnosti, oponašalskemu daru in norčavem značaju. Pri raziskovalnem pohodu, kjer se ozirajo za novimi vrstami hrane, bi lahko pogoltnile tudi kaj takega, kar bi jim škodovalo, zato preden opico spustimo, pospravimo ostre in strupene predmete, pa tudi vžigalice, sveče in vžigalnike.

V kletki ali na verigi opica ne bo preveč srečna, toda kako jo boste prepričali, da ne bo pobegnila? Priklenjene opice trpijo zaradi odvzema svobode, lahko zapadejo celo v globoko depresijo, kar v njih sproži resnejše bolezni.

Opice imajo izrazito razvito oranžno energijo, zato jih na ezoteričnem področju najdemo na ravni spolne čakre in ustreznega kozmičnega žarka, s katerim upravlja mojster Hilarion.

V velikem epu Ramajana najdemo Hanumana, božanstvo v opičji podobi, ki se izkaže po svoji zvitosti in spontanosti, predanosti in razgibani domišljiji, medtem ko Rami pomaga reševati njegovo princeso Sito in se sprstanom zanjo sprehodi čez morje, do otoka demona Ravane, ki je prelestno princeso ugrabil.

Na Daljnem vzhodu opici pripisujejo modrost in sproščenost, lastnosti, ki jih skozi svoje učenje žival prenaša na ljudi v njeni neposredni bližini.

Z lovom na opice v Kambodži priklicujejo dež.

V starem Egiptu je pavijan predstavljal inkarnacijo Tota. Kot veliki beli pavijan je bil imenovan za zaščitnika književnikov in učenjakov, hkrati pa je bil tudi božanski pisar. Z njegovim peresom so se zapisovale Anubisove sodbe pri tehtanju duš umrlih. Opičjaka so predstavljali kot umetnika, ljubitelja rož, vrtov in praznikov, čarovnika, ki mu ni tuja spretnost prebiranja najskrivnostnejših hieroglifov in gospodarja časa. Na drugi strani so vedeli, da zna biti tudi agresiven, prepirljiv, pohoten in slinast.

Opica ima svoje mesto ne le v kitajskem, pač pa tudi v starodavnem azteškem in majevskem koledarju. Ljudje, rojeni na opičji dan, so pri njih priljubljeni, prijetnega značaja, srečni, vešči umetnosti, pevstva, govorstva, pisateljevanja in kiparjenja.

Za številna plemena ameriških indijancev je značilno, da opici pripisujejo vlogo premetene čarovnice, ki pod svojim grotesknim videzom skriva svojo moč. Vrači ljudi pogosto opozarjajo, kako nevarno se je smejati opičjemu spakovanju in šalam. Tako namreč podležejo pijančevanju, nezmernemu veseljačenju, zapravljanju časa in drugim skušnjavam, ki jim jih opice podtaknejo.

Na prvi karti tarota zasledimo opico kot sorodnico Hermesa in Tota, ki bi znala biti tudi Potujoči pevec ali bard. S to karto je zaznamovan tudi začetek procesa iskanja modrosti, ki se z zadnjo karto Vesolje konča.

Nekatere psihološke teorije se ukvarjajo z opico kot simbolom delovanja nezavednega. Nezavedno se lahko pokaže na pozitiven ali na negativen način, kar nakazuje na dvojni opičji značaj. Ako se nam opice pritaknejo v sanje, je za psihoanalitike to menda znak nespodobnosti, nečimrnosti, nesramnosti, nemira, opolzkosti ali potlačene jeze zaradi podobnosti med človekom in opico. Sanjska opica tako postane najslabši odsev tistega v nas, pred čemer je treba ubežati. Toda za ljudstva, ki živijo v neposredni povezavi s svobodnimi, živahnimi in spretnimi opicami, opice pomenijo naklonjenost bogov ali navzočnost božanstev ter demonov. Simbolika, ki nam jo opice predstavljajo, in učenje, ki ga od njih prejemamo, je slej ko prej odvisno od podzavestnih prepričanj v našem umu.