Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040303193813462

Kaj nas učijo živali? (8) sobota, 6. marec 2004 @ 07:38 CET Uporabnik: Pozitivke Kaj nas učijo živali? (1)Marjetka Jeršek HRČKI Glodanje kot način življenja - Hrčki nas opominjajo, da si vzamemo dovolj časa za počitek - Varčnost ne sme prerasti v skopost in v strah pred pomanjkanjem - Radovednost, igrivost in zanimanje za glasbo opredelijo tega kosmatega hišnega ljubljenčka - Hrčki nas povežejo z ravnijo rdeče energije - Miselni vzorci korenskega centra - Ne dovolimo, da bi nas obglodale skrbi Hrčki tako kot zajci, kunci, miši, podgane, pižmovke, čipmunki, veverice, bobri, ježevci, budre ali morski prašički in še številne druge vrste živali sodijo med glodalce, ki so zelo obsežen in uspešen rod sesalcev. Njihovi sprednji zobje so se skozi zgodovino razvili v posebne dletasto oblikovane glodače, s katerimi lahko preglodajo zelo trdne snovi, na primer orehovo lupino in lesene deske. Glodači se z nenehno uporabo obrabljajo, vendar vedno znova zrastejo. Če glodalci nimajo dovolj priložnosti, da bi si brusili prednje zobe ob čim tršem lesu, prerastejo svojo normalno dolžino in postanejo tako dolgi, da ubogi glodalec sploh ne more več odpreti gobca. Tedaj lahko zaradi lakote pogine, zato poskrbite, da si bosta vaš domači hrček ali morski prašiček lahko redno brusila svoje glodače. Zadnji zobje glodalcev pa so ploščati in precej širši, tako da živali z njimi lahko dobro prežvečijo v ustnih koteh nakopičeno hrano, ki so jo naglodale. Veliko glodalcev ima mehak, topel in gladek kožušček, zaradi česar v naravi pogosto postanejo plen pohlepnih lovcev. Tudi hrčkov kožuh je prijeten, gladek in topel na otip. Domači hrčki se pojavljajo v belkastih, oker, različnih rjavih, lisastih in temno progastih odtenkih. Posebno priljubljeni so zadnje čase pritlikavi hrčki, ki so le malo večji od miši. Navadni hrčki so nekoliko večjih dimenzij, največji pa so morski prašički ali budre, ki so jih včasih gojili zgolj za poskusne živali v laboratorijih, v zadnjem času pa so si pridobili tudi status domače živali. Sorazmerno z njihovo velikostjo raste tudi intenzivnost vonja, ki ga oddajajo, zato si nikar ne omislite teh živalic, če predvidevate, da jim ne boste imeli časa dovolj pogosto čistiti njihovega prebivališča. Nekateri lastniki gojijo hrčke v kletkah, drugi pa prisegajo, da se te živali bolje počutijo v prostornih steklenih terarijih, pokritih z mrežo. Lastnosti hrčkov, ki nas vpletejo v njihovo učenje Za pritlikave hrčke je značilna posebna vrsta "ploščate" hoje, pri kateri se s trebuhom dotikajo tal. Hrčki se prehranjujejo z najrazličnejšim kakovostnim zrnjem in manjšimi žuželkami, tako svežimi, kot tudi posušenimi po posebnem postopku. Čeravno imajo v svoji posodici hrane v izobilju, si bodo radi zakopali še posebno, dodatno zalogo živil, jih prekrili z žaganjem in poteptali, da jih skrijejo pred neljubimi gosti. Poleg tega shranjujejo na pol prežvečeno hrano tudi v koteh ustne votline, oziroma gobčka. S to svojo navado nas učijo, da je dobro pomisliti tudi na jutri in poskrbeti, da nam v prihodnosti ne bo česa zmanjkalo. Poglavitne lastnosti, zaradi katerih se posamezniki odločajo za tovrstne hišne ljubljenčke, so: igriva radovednost, nagajivost, živahnost in ljubkost. Poleg tega hrčki zelo radi raziskujejo svoje življenjsko okolje in se zanimajo za vse morebitne novosti, so mehki, prilagodljivi, dovolj previdni in varčni, prijetni in relativno nezahtevni družabniki. Te lastnosti prenašajo tudi na svoje lastnike, toda le v primeru, da jim ti posvetijo dovolj pozornosti in z zanimanjem opazujejo odtenke in različice njihovega vedenja. Hrčki tako kot večina manjših živali ne dočakajo posebno visoke starosti, večinoma le nekaj let, a vendar nekoliko več kot miši. Hrček je bolj "nočni ptič", saj čez dan rad počiva in lenari. Bojda je hrček lenega gospodarja tudi sam še bolj len in z veseljem ves dan prespi. Pogosto posnemajo posamezne oblike lastnikovega obnašanja, vendar le, če so z njim dovolj časa v neposrednem stiku, tako da začutijo globljo medsebojno povezavo. Znanstveniki so ugotovili, da se hrčki zelo zanimajo tudi za glasbo. Baje jim zelo ugaja zvok brenkal, kitare in še zlasti sitarja. Te živali nas opominjajo tudi na brezpogojno sprejemanje sebe, kljub morebitnim odvečnim kilogramom. Če si obilnejši posamezniki omislijo hrčka, bodo kaj kmalu opazili, da se je tudi njihov ljubljenček nekoliko prekomerno poredil. Verjetno gre za miselne vzorce, povezane s korenskim energijskim središčem, ki jih človek prenese na svojo domačo žival. Če sam živi v strahu pred pomanjkanjem, bo ves čas prizadevno skrbel, da lakote ne bo deležen njegov hišni ljubljenček. Hrček si bo del odvečne hrane zakopal za hude čase (seveda če bo imel kam - potresite po tleh njegovega prebivališča dovolj drobnejšega svežega žaganja), medtem ko si bo njegov gospodar temeljito napolnil hladilnik in se obdal z mastjo odvečnih kilogramov. Vendar hrčka obilnejši obseg sploh ne moti (razen seveda, če debelost ne privzame bolezenskih razsežnosti), saj se v svoji koži še vedno počuti samozavesten in vreden ljubezni. Glodalec v našem domu nas lahko ozavešča na veliko različnih načinov. Pomaga nam, da v sebi odkrijemo svojo majhnost in ljubkost, opozarja nas na nujnost osebne higiene, navzven izžareva energijo plodnosti in obilja. Miselni vzorci, ki nam jih hrčki pomagajo ozaveščati Hkrati je odločitev za nakup hrčka, na primer, povezana tudi z glodanjem v prenesenem pomenu besede. Tako kot glodalec gloda trd kos lesa toliko časa, dokler si ne obrusi prednjih zob, tako tudi mi včasih glodamo kakšno "miselno kost" v svojem umu, dokler si ne obrusimo gibkosti svojega razmišljanja in se, kot plešoča miška, ne začnemo vrteti v začaranem krogu. Za razliko od glodalcev naši zobje ne zrastejo več, ko se obrabijo, in tudi klenost našega uma si težje povrnemo, ko jo enkrat izgubimo. Poleg tega naše telesno in duševno zdravje dodobra lahko oglodajo skrbi, če jim to dopustimo. Zaskrbljenost je povezana z občutki krivde iz preteklosti in s strahom pred prihodnostjo. Gre za časovne vzorce, ki domujejo na področju korenske čakre. Hrčki naj bi nas opominjali, da se je včasih bolje lagodno predati toku dogodkov, lepoti vsakdanjosti in pozabiti na glodajoče skrbi, ki nas morebiti mučijo. Vzemimo si torej čas za sprostitev in spanec; če je potrebno, prespimo ves dan, tako kot hrčki. Sproščeni, sveži in spočiti se bomo lažje predali raziskovanju svojega življenjskega okolja in zagledali nove možnosti, ki se nam odpirajo. Z dovoljšnjo količino počitka si bomo zagotovili tudi mladostno igrivost in zdravo radovednost, ki se ju lahko naučimo od hrčkov. Pretirana zaskrbljenost namreč povzroči upočasnjeno delovanje korenske čakre, kar vodi med drugim k prezgodnjem staranju. Po eni strani nas hrčki spominjajo na kakovost in modrost varčevanja, po drugi pa tudi na morebitno pretirano skopost. Zakaj je potrebno zakopavati zrnje, če ga je vselej na voljo v izobilju? Če zaupamo vesolju in presežemo strah pred pomanjkanjem, bo naš korenski center v telesu vedno dovolj odprt, da bo skozenj stekla energija blagostanja. Tako kot miši so tudi hrčki namreč povezani z rdečo energijo in vzorci korenske čakre. Rdeča energija tega energijskega središča predstavlja temelj energijske stavbe našega telesa. Gre za značilno zemeljsko energijo, ki je natančna in neposredna, saj nas ohranja v stanju prve pozornosti, ki je povezano s sedanjostjo trenutka, ki ga dihamo zdaj, in fizičnim dojemanjem resničnosti vseh naših primarnih čutov. Hrčki se precej "spoznajo" tudi na oranžno energijo, ki se pretaka skozi spolno čakro. Povezava se kaže predvsem skozi njihovo dinamično moč razplojevanja. Oranžna barva menda privlači žuželke, ki predstavljajo del hrčkovega jedilnika. Kaj nas učijo živali? (9) Komentarji (0) www.pozitivke.net