V okviru projekta Sintetične droge in predhodne sestavine, ki se je dve leti odvijal v okviru programa Phare in se je danes tudi uradno zaključil, so potekale številne aktivnosti. Osredotočene so bile predvsem na usklajevanje z evropsko zakonodajo na področju prepovedanih sintetičnih drog, poleg Slovenije pa so v procesu sodelovale še Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor vladnega urada za droge Milan Krek, je cilj projekta zagotoviti podporo državam kandidatkam pri sprejemanju in izvajanju splošne evropske zakonodaje o sintetičnih drogah.

V skladu z omenjenim ciljem so se v Sloveniji izvajale tri glavne aktivnosti: okrepljen nadzor legalno proizvedenih sintetičnih drog, zmanjšanje skrivne proizvodnje ilegalnih sintetičnih drog in trgovine z ilegalnimi sintetičnimi drogami ter zgodnejša identifikacija novih sintetičnih drog, je povedal nacionalni koordinator projekta Rajko Kozmelj, ki je sicer zaposlen pri Generalni policijski upravi. Pri izvajanju teh aktivnosti so po njegovih besedah med drugim sodelovali ministrstvo za zdravje, urad za zdravila, oddelek za droge, zdravstvena inšpekcija, policija, carina in pravosodje.

S sodelovanjem v projektu Sintetične droge in predhodne sestavine so v vseh omenjenih državah zagotovljeni pogoji za okrepljen nadzor nad prometom legalnih drog, zatiranjem nezakonite proizvodnje in trgovine ter zgodnjo identifikacijo novih sintetičnih drog, s tem pa tudi zagotavljanje večje varnosti na področju celotne Evropske unije, je poudaril Kozmelj.



Glavni izvajalec projekta je bilo nizozemsko ministrstvo za pravosodje, v okviru prvega dela projekta, ki je bil izveden v letih 2000 in 2001, pa so med drugim o sintetičnih drogah in nadzoru legalnih drog ter predhodnih sestavin izobraževali javne delavce, vzpostavljali sodelovanje med javnimi organi, farmacevtsko industrijo in zdravstvenimi delavci ter usposabljali kriminaliste s področja odkrivanja in demontiranja ilegalnih laboratorijev. V drugi fazi projekta, ki je poleg sintetičnih drog vključeval tudi problematiko predhodnih sestavin, je prišlo do združitve projekta sintetičnih drog in projekta predhodnih sestavin, ki sta prej potekala neodvisno drug od drugega. V tej fazi so po besedah Kozmelja v zadnjih dveh letih med drugim usposabljali osebe iz različnih pristojnih služb, ki se ukvarjajo s to problematiko, pripravili pa so tudi seminar o novitetah v zakonodaji EU na področju predhodnih sestavin s ciljem usklajevanja predpisov in postopkov.


Kot je še poudaril, se tako kot države EU tudi Slovenija sooča z naraščajočo problematiko zlorab sintetičnih drog. Nove izpopolnjene oblike teh drog so v slovenskem prostoru nekaj novega, s pomočjo programa Phare pa so pristojni državni organi, zlasti policija in carina, pridobili veliko znanja o sintetičnih drogah. Slovenija pa je skozi obe fazi projekta uspela ustvariti sistem, ki izpolnjuje vse evropske kriterije za obvladovanje tega problema, je dodal Kozmelj.

V prihodnje se bomo trudili še okrepiti sodelovanje med pristojnimi organi, med samimi organi pregona ter med organi pregona in industrijo, prav tako pa bomo še naprej vlagali napore v oblikovanje predlogov in pobud za spremembo zakonov, ki urejajo področja legalnih in prepovedanih sintetičnih drog ter predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog, je pojasnil Krek. Na vprašanje STA o poteku prilagajanja slovenske zakonodaje na tem področju evropskim smernicam pa je pojasnil, da je bil leta 2000 sprejet zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge, ki je bil popolnoma usklajen z evropskimi direktivami, lani pa ga je državni zbor tudi noveliral. Letos je bila sprejeta že tudi nova evropska direktiva, ki jo bo treba vključiti v slovensko zakonodajo, vendar je časa za to še dovolj, saj je rok za sprejetje in prilagoditev evropskim standardom 18 mesecev, je dodal Krek.

več: http://www.ljnovice.com/