TUMORJI IN RAK, KAKO JIH PREPREČITI ALI OZDRAVITI NA NARAVEN NAČIN

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

Vzrokov, ki lahko vplivajo na pojav in razvoj raka je veliko; to so karcinogene - rakotvorne snovi v okolju, tobak, alkohol in procesirana hrana. Tokrat bom pisal predvsem o tem. Preden začnem, navajam citat Profesorja Dr. Medicine Kollath-a: "Kdor živi nezdravo in se napačno prehranjuje, se vse življenje pripravlja na raka!"
"Sem spadajo tudi strupi in droge, ki povzročajo raka, X žarki - rentgentski žarki in žarki, ki rabijo za obsevanje (radiacijo) in celo rakave terapije same", ugotavlja Susan Hazard, Doktorica Farmacije.

Res pa je, da se pri osebi lahko razvije rak tudi v odsotnosti teh zunanjih faktorjev. To stanje se začne, ko prvič začutite izčrpanost, oslabitev (izčrpanost je tudi 1. stopnja bolezni po metodologiji Naravnega Zdravja, Naravne Higiene), saj vaše telo ne zmore več uspešno obvladovati in izločati vseh zunanjih in notranjih strupov; ti strupi se v telesu nabirajo in če ne vzpostavimo korekcijskih mer, bolezen napreduje skozi Sedem stopenj bolezni (kot so bile prikazane v Klubskem glasilu Znanost Življenja, Poletje 2001), vse do končne, zadnje stopnje, ki se imenuje Rak.

Zgodovina Rak-a: rak je civilizacijska bolezen, ki je hkrati tudi zelo, zelo stara, strokovnjaki ocenjujejo, da kar nekaj milijonov let; raziskave so pokazale, da so na fosilnih okostjih dinozavrov, najdenih v Wyoming-u, Združene Države Amerike odkrili sledi kostnega raka; morda so obstajale tudi nekatere druge vrste raka, vendar so fosilni ostanki kosti edino, kar je ostalo od teh mogočnih prazgodovinskih živali, zato so bila podana poročila le o tej vrsti raka.

Na človeku in njegovih prednikih je rak star več kot milijon let. Nekatere dokumentirane primerke te bolezni , je uspela najti Susan Hazard, Doktorica Farmacije na antropoidnih ostankih, izkopanih iz zemlje, najdenih na Javi leta 1891, sicer pa najstarejši dokumenti, ki potrjujejo prisotnost te bolezni izvirajo iz obdobja starodavnega Egipta in Indijancev. Kostni rak je bil identificiran na nekaterih mumijah, ki so jih odkrili v Veliki piramidi v Gizah. Edwin Papyrus (2500 p.n.š.), Leyde Papyrus (1500 p.n.š.) opisujeta simptome raka in primitivne oblike zdravljenja, kot je to uporaba noža.
Iz Hindujske epske pesnitve Ramayana se lahko naučimo, da so bila mazila iz arzenika uporabljene kot pomagalo pri zdravljenju rasti raka že več kot 500 let pred našim štetjem.. V Hipokratovih zapisih (okrog 400 p.n.š.) je opisanih veliko oblik bolezni, med njimi tudi rak na prsih, uterusa (maternice), želodca, kože in rektuma. Od tod tudi izvira termin "carcinoma" (grško karkinos), toda zdravljenje raka je bilo v tistem obdobju precej nezrelo, z pekočimi mažami in izžiganjem, čeprav je Hipokrat znal modro svetovati "ne-zdravljenje" tega, čemur danes pravimo globoko segajoči rak.

Hipokrat (domnevni oče medicine) je najprej postavil teorijo bolezni , ki je temeljila na telesnih sokovih, ki je bila sestavni del medicinske zgodovine skozi stoletja. Po njegovem prepričanju so bile 4 tekočine: kri (iz srca), sluz(iz glave), rumeni žolč (iz jeter) in črn žolč (iz vranice). Če torej ti štirje elementi ne bi bili v primernem, usklajenem v ravnovesju, bi bilo telesno zdravje okvarjeno in nastopila bi bolezen. Hipokrat je tudi verjel, da je črna tekočina (črn žolč) v glavnem odgovorna za nastanek raka. Njegova teorija o telesnih tekočinah - čeprav ironična, je jasno demonstrirala dejstvo, da bolezen nastane znotraj telesa, v nasprotju s takratnim prepričanjem o magičnem, peklenskem ali božanskem vmešavanju v zdravje človeka.

V prvem stoletju našega štetja je bil rimski zdravnik Aurelius Cornelius Celsus prvi, ki je izvedel operativni poseg pri raku in pri tem podvezal krvne žile, poznal in vedel je za invazijo rakavih celic na druga tkiva; opisal je pojav drugega tumorja po tem, ko je prvi bil odstranjen, hkrati pa je opazil, da so bili nekateri tumorji neboleči in "tihi", dokler se ne razvijejo dovolj da bi ulcerirali - se gnojili.

Galen je zagovarjal teorijo "črnega žolča" za nastanek raka in njegov sicer upoštevanja vreden vpliv je zavrl raziskovanja o naravi bolezni čisto do renesanse, vendar je kljub temu bil prvi ki je ugotovil vzajemno zvezo med psiho-somatskimi problemi in čustvi pri razumevanju nastanka raka. V njegovi razpravi o tumorjih je zapisal, da so melanholične ženske bolj sklone raku na prsih, kot sangvinične, torej tiste, ki se rade smejejo.

Arabska zdravnika 12 stoletja Avenzoar in Averrhoes, sta že uporabljala glasove pri diagnozi raka na grlu.

Naslednji kirurg renesanse Fallopius (1523 - 1562) je uporabljal pekoče - jedke - lužne maže namesto operacij pri zdravljenju raka.

Razlika med benignimi in malignimi tumorji je bila prvič razjasnjena kmalu po Hildanausovem obdobju, avtor pa je bil Marcus Aurelius Severinus. V 18 stoletju je bila v Reims-u v Franciji ustanovljena prva bolnišnica za rakava obolenja; v tem obdobju je bil rak obravnavan kot nalezljiva bolezen (zadnja znanstvena ugotovitev je vedno zadnji stadij zmote) in rakavih bolnikov so se izogibali tako kot gobavcev.

V poznejšem obdobju 18 stoletja so potekale raziskave v mnogih smereh in takrat so začeli tudi s prvimi poskusi na živalih. Rak kot poklicna bolezen v obliki raka na modih pri dimnikarjih je bil prvi zapisal (1775) Percivall Potts.

Naprednejše znanje patologije se je razvijalo skozi delo Johna Hunter-ja, Reneja Laennec-a in Marie Francois - Bichat, ki so vzpostavili koncept, da so celice osnovne enote tumorjev. Francoski ginekolog Joseph Recamier, ki je govoril o splošnem raku, je opisal rakavih celic v krvnem obtoku in on je postavil izraz metastaza, da je z njim opisal nastajanje drugih rakavih centrov v telesu, ki so nastajali kot rezultat transporta rakavih celic z limfo in krvjo.

V Nemčiji so postale operacije na rakavih bolnikih skoraj nekaj običajnega, izvajali pa so jih Christian Billroth, Alexander von Winiwater, Wilhelm Freund, Themistikles Gluck in histerektomija (odstranitev maternice) in laringectomija (odstranitev dela grla) so bila kar pogosta. V začetku 20 stoletja je ameriški zdravnik William Halsted postavil svoj zdravniški princip pri zdravljenju raka, da mora biti poškodba v regionalnih limfnih vozlih odstranjena skupaj z njimi, da bi tako preprečil širjenje metastaz (rakavih tumorjev). Ta metoda je najbolje ilustrirana pri njegovih radikalnih odstranitvah dojk pri ženskah, obolelih za rakom na prsih in ta metoda je (žal) tudi danes še vedno zelo razširjena in je vzrok za nepotrebno pohabljenje mnogih žensk.

Leta 1895 je Roentgen odkril neke dotlej neznane žarke, ki so kasneje postali zelo razširjeni v uporabi pri določanju diagnoz in zdravljenju raka; ti žarki so znani kot roentgentski žarki, pogosteje pa uporabljamo ime, katerega jim je dal, torej X žarki.

Tri leta kasneje sta dva francoska znanstvenika Piere in Maria Curie opravljala neko drugo raziskavo, kjer sta odkrila nov element , uranovo rudo, ki je že vsebovala uran; ta element sta poimenovala radij. Odkrila sta, da je sevanje radia veliko bolj intenzivno kot tisto, kjer je bilo potrebno uran še izločiti. Marie Curie je bila tudi prva žrtev (čeprav je prejela Nobelovo nagrado) pri študiju - raziskavi Radija (Ra), ki ubija in nikoli ne zdravi! Skozi nekajletne raziskave se je pri njej razvila anemija, kot posledica radioaktivnosti tega elementa. Tako kot X žarki in radij sta nevarna za zdravje. Kmalu po odkritju X žarkov je moški, ki je bil zaposlen v tovarni in je delal na področju raziskav roentgentskih cevi razvil čir na roki in roko so mu morali amputirati, kmalu zatem je umrl zaradi ponovnega pojava ulceracije pod pazduhama. Eden izmed pionirjev ki je zdravil z radioaktivno terapijo je tudi postal žrtev svojega dela, to je bil zdravnik Robert Abbe, ki je umrl za posledicami anemije, prav tako kot Marie Curie po daljšem izpostavljanju radiaciji - sevanju.

Francoski zdravnik Jean Bergonie, skupaj s L. Tribondeu, je izdal "Pravilnik" oziroma "Zakon o Radio intenzivnosti", toda Bergonie je umrl 1925 za rakom, ki ga je povzročilo obsevanje z X žarki; najprej so mu morali amputirati prste na roki, nato še celo roko. Zatem so se mu razvile metastaze v pljučih, kar je povzročilo njegovo hitro smrt.

Entuziazem za nuklearno terapijo je zlasti po dogodkih iz Three Mile Islanda in Černobila nekoliko upadel, toda radiacije se še vedno nadaljujejo v mnogih medicinskih vejah. "Radioterapija, vključujoč X žarke, kobaltove žarke in protonski pospeševalnik žarčenja je popolnoma varen", še vedno zatrjujejo zagovorniki tovrstnih terapij…

Toda kirurgiji in radiaciji - obsevanju so kasneje dodali še tretji tip terapije, ki je v uporabi tudi danes, to je kemoterapija, v zadnjem času pa tudi kombinacija elektro-kemoterapije. Prava množica drog (zdravil) je bila izdelana, kreirana, sklicujoč se na presenetljive vplive na rast rakavih celic in na mehanizme, kjer se celice divje množijo, prenašajo in spremembo genetskih informacij. Toda te nove droge ne samo da uničujejo rakave celice same, povzročajo mnogo škodljivih efektov na procese v telesu.

Leta 1943 je bila v pristanišču Bari - Italija zasidrana ameriška bojna ladja John Harvey - Bari je bilo glavno oskrbovalno središče za vojske Združenih Držav, Velike Britanije in ostalih vojska, ki so sodelovale v boju proti Hitlerjevi koaliciji - toda na tej bojni ladji je bilo naloženo tudi 100 ton strupenega plina imenovanega iperit. Britanski poveljnik zračnih sil Zavezništva Sir Arthur Coningham je 2. Decembra sklical tiskovno konferenco, kjer je z velikim ponosom povedal, da ima zavezništvo popolno premoč in kontrolo nad južno Italijo, toda zvečer je nenaden napad nemške Luftwaffe povzročil najhujšo pomorsko-pristaniško katastrofo za Pearl Harbour-jem. Ob napadu se je sprostil iperit in več tisoč ljudi je bilo mrtvih.
(Vir: Robert Harris and Jeremy Paxman, A higher Form of Killing: the Secret Story of chemical and biological Warfare (New York: Hill and Wang, 1982), PP. 119-25.

Po omenjeni katastrofi so medicinski strokovnjaki opazili pri preživelih mornarjih, ki so bili izpostavljeni kemičnem agensom - kontaminaciji, da so trpeli zaradi problemov s kostnim mozgom in odvajanjem belih krvnih telesc. V medicinskih krogih se je takrat porodila ideja, da bi tovrstna kemična vojna agensov lahko koristila pri bolnikih, obolelih za rakom. Ti agensi namreč ubijejo vse celice v pacientovem telesu, ki se delijo v času uporabe le teh. Ker poteka delitev rakavih celic zelo hitro, so na ta način upali, da bodo lahko popolnoma uničili rakave celice, da bodo lahko tiste, ki se delijo počasneje obdržale pacienta pri življenju, toda pacienti, ki so jih "zdravili" s temi citotoksičnimi (Cell-killing) drogami so imeli enake reakcije, kot žrtve tega kemičnega zastrupljenja. Dr. Farmacije Ralph Moss, nekdanji znanstveni pisec na Memorial Sloan-Kettering Cancer se spominja: "Nekateri znanstveniki so se zgrozili ob strahoviti zastrupljenosti pacientov, ki so se davili, bruhali, izpadali so jim lasje in umirali so zaradi uničenja njihovega kostnega mozga, ki so ga povzročile droge."
(Vir: R. Moss, As per note 19, p. 20.)

To pa seveda ni motilo direktorja M.D. Anderson Hospital and Tumor Institute v Houstonu, saj je pojasnil Kongresu Združenih Držav 1969: "Da bi z bilijonom $ v 10 letih porazili raka."
(Vir: Ibid., p. 21.)

Tako se je začela VOJNA, zdravniki so začeli govorili o orožju, o strategijah in terapevtskem arzenalu drog, ki ubijajo celice. Tudi danes se zdravniki še vedno "bojujejo proti raku", pri tem pa zanemarjajo najpomembnejše dejstvo - ali pozabljajo, da je "njihovo bojno polje" TELO TRPEČEGA ČLOVEKA. Medicinski učbeniki so poimenovali onkologiste "vojake na prvih bojnih linijah".
(Vir: Ibid.,p.22.)

V '60, '70 in zgodnjih 1980 letih je bila vera v tehnologijo na zelo visoki ravni, zdelo se je, da lahko z antibiotiki ustavijo in porazijo kakršnokoli bolezen, če le izberejo pravo zdravilo, na stotine bilijonov $ je bilo porabljenih za raziskave in zdravljenja raka s kemoterapijo. Čeprav je večina "zdravljenih pacientov" strahovito trpela, so tu in tam le dosegli kakšno remisijo, zlasti pri nekaterih oblikah otroškega raka. Po mnogih letih, na desetine bilijonov $, ki so jih uporabili za raziskave in 100 bilijonov več za "zdravljenje" je bilo zelo, zelo malo preživelih, ki so oboleli za rakom. Čista resnica je, da so bili rakavi bolniki zelo razočarani nad zdravljenjem s kemoterapijo. Leta 1985 je Dr. Medicine John Cairns, Profesor mikrobiologije na Harvardski Univerzi za Javno Zdravje (Harvard University School of Public Health) objavil članek v Scientific American-u, kjer je dokazal, da s kemoterapijo lahko ozdravijo le 2 do 3% rakavih pacientov. Navkljub vsem prekomernim investiranju v medicinsko skupnost, ki je "ustanovila kemoterapijo", le ta ni bila sposobna poraziti niti enega od vseh vrst raka.
(Vir: John Cairns, "The Treatment of diseases and War Against Cancer", Scientific American, 253(5),Nov.1985,pp.51-59).

Dr. Medicine in Dr. Farmacije John C. Bailar III je objavil študijo v New Journal of Medicine, kjer je objavil, da je izgubil vero v kemoterapijo, v celotno vojno z rakom: "Po 35 letih intenzivnih prizadevanj za izboljšanje zdravljenja raka, nimamo efektov na najbolj fundamentalnih merah kliničnega outcoma - smrti. Še več, prizadevanja , da bi lahko raka imeli pod kontrolo, niso obrodila uspeha."
(Vir: John Bailar and Elaine Smith, "Progress Against Cancer?" New England Journal of Medicine, 314, May 8. 1986, pp. 1226-33.)

Ob tem gradivu želim vnesti še ostro kritiko Dr. Medicine W. Holmes-a: "Prepričan sem, da bi bil za človeštvo pravi blagoslov, če bi celotno Materia Medica - kakor jo sedaj imenujemo, potopil na dno morja, vendar bi bila to huda nesreča za ribe!"

In kako je s tem danes?

"Radi bi opozorili na zdravniško nesposobnost navkljub kirurgiji, obsevanju in kemoterapiji da bi uspešno zdravili raka", pravi Susan Hazard in nadaljuje: "ZDRAVLJENJE SE LAHKO ZAČNE LE ZNOTRAJ ORGANIZMA SKOZI SPOSOBNOSTI ORGANIZMA TAKRAT, KO SO ODSTRANJENI VZROKI IN VZPOSTAVLJENI POGOJI ZA ZDRAVJE!" Preprosto ni druge poti, vse ostalo je eksperimentiranje na obolelih osebah, ničesar več.

"Kadarkoli ženska obišče ginekologa da bi opravila PAP test; vedno, kadar poroča svojemu zdravniku o opaženi otrditvi v svoji dojki; vedno kadar ona ali on pove svojemu zdravniku za rano, ki se noče zaceliti, o trdovratnih krvavitvah, o spremembah vrojenega znamenja ali bradavice, kadar pove zdravniku o konstantni slabi prebavi ali spremembah v gibanju črevesja - peristaltike, zdravniki vključijo taktiko zastraševanja. Priporočajo previdnost, opreznost in takojšnje poročanje svojemu zdravniku o kakršni koli spremembi simptomov, saj le takojšnje zdravljenje lahko zagotovi kuro..
Bolni posamezniki-nice ne uvidijo, ne razumejo, da zdravniki nimajo nobene kure - zdravljenja in da IMA LE TELO SAMO možnost zdravljenja, saj je organizem med vsemi drugimi lastnostmi tudi samo-ozdravljiv. Kakršen koli postopek zdravljenja v teh primerih ali kakršnem koli primeru bo samo oviral napor telesa da se pozdravi samo", ugotavlja Dr. Susan Hazard.

In kaj je rak?

Rak je zadnja, končna stopnja (sedma stopnja) bolezenskega procesa, je skupina bolezni, ki so odkrita pri vseh rasah in starostih človeka, kot tudi živalskih vrstah. Večina telesne strukture je sestavljena iz tkiv, ki so sestavljena iz različnih vrst celic, in vsaka izmed teh celic lahko postane rakava, če je posredi nezdrav način življenja. Specifični tipi raka nosi svoje ime po vrsti celice, ki je obolela:

- sarcomas: predstavlja raka povezovalnih tkiv, vključujoč tudi kosti,
- carcinomas: predstavlja rak celic, ki predstavljajo linojo notranjih in zunanjih površin, kot so to pljuča, prsa, koža…
- leucemia ali lymphomas: predstavljata raka celic, ki tvorijo sistem za tvorbo krvi.

V večini primerov raka nebrzdana rast celic vodi do formiranja tumorjev, ki pritiskajo, zasedajo in/ali uničujejo normalna tkiva. Prav specifične vrste tumorjev (vendar ne vedno) lahko indicirajo vzorčnega povzročitelja, kot je na primer mesothelioma, razširjeni rak prsi, želodca, ki je skoraj vedno povezan izpostavljanju azbesta.

Maligni tumorji (rakavi) delijo v glavnem nekatere skupne lastnosti, kot na primer: visoka stopnja celičnih rasti, kot je to normalno v drugih tkivih, nezmožnost vzdrževati mejo normalnosti tkiv in organov, in pa tendenco širjenja po drugih telesnih delih, oddaljenih od izvirnega mesta pojave raka; seveda to niso značilnosti vsakega malignega tumorja, vendar pa kar dobro označujejo večino rakavih oblik.

Kdaj in kje se pojavlja rak?

Rak čedalje pogosteje prizadeva ljudi vseh starosti, vendar je še vedno predvsem bolezen srednjih let in starejših ljudi, kjer bolezen z leti napreduje do te, zadnje točke na lestvici bolezni (Znanost Življenja - Poletje). Tako ljudje okrog 70 let starosti beležijo najvišje število primerov raka, kot katera koli druga skupina ljudi.
Seveda pa je rak tudi pomemben faktor pri smrti otrok, otroci starosti med 5 in 14 letom je takoj na drugem mestu, za nesrečami. Sedanji razpoložljivi podatki (veljajo za ZDA) kažejo na vsakoletno zvišanje obolelosti za rakom za 7000 primerov pri otrocih starosti pod 15 let. To lahko pripišemo tudi zastrašujočemu vplivu tobaka, alkohola, kofeina, torej "dovoljenih" in nedovoljenih drog. Drug zelo pomemben faktor je nezdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov, ki vključuje velike količine "junk foods" in mesa, ki je konzumirano hkrati s tovrstno hrano.

V ZDA so se smrti zaradi raka od leta 1935 potrojile, kar nakazuje na veliko porast smrtnosti za rakom. Najbolj dramatične spremembe so več kot 20 kratno povečanje pljučnega raka pri moških in ženskah - v Sloveniji nekoliko pogosteje kadijo ženske - in 2/3 povečanje raka na želodcu pri obeh spolih. Povečanje pljučnega raka pri moških je zaznaven s povečanim kajenjem, skupaj z drugimi onesnaževalci okolja, medtem ko je rak želodca povezan izključno z napačno prehrano.

V letu 1974 je bilo v ZDA 358.400 smrtnih primerov zaradi obolelosti za rakom, okrog 1.000.000 pacientov je bilo "na zdravljenju" zaradi rakavih bolezni in vsako leto se pojavi 900.000 novih diagnosticiranih primerov in ACS (American Cancer Society) poudarja, da bo 28% od 220 milijonov prebivalcev, živečih v ZDA razvilo kakšno obliko raka.

Fascinantna številka 1,8 biliona $ na leto je porabljena samo za hospitalizacijo rakavih bolnikov. Razni dodatni stroški, računi, ki jih izstavljajo zdravniki, druge terapije in postopki zdravljenja dvignejo direktne stroške na 10 bilionov $. Zdravljenje (in vedno nova in nova raziskovanja) je torej zelo donosen posel, kajne? Seveda moramo tem direktnim izdatkom prišteti tudi posredne stroške v višini vsaj 1,8 milijonov delovnih let (ne dni), izgubljenih v nacionalni ekonomiji in pa družinskih prihodkih za nezaposlene ali v bolniškem staležu trpečih za rakom.

Tudi v Sloveniji je število smrti, kot posledica obolenja za rakom (rak je skupno ime za nekaj sto malignih oblik bolezni) na drugem mestu, takoj za boleznimi ožilja in srca (temeljni vzrok je konzumiranje hrane živalskega izvora: mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, jajc). Leta 1999 je v Sloveniji za rakom zbolelo 4403 moških in 4240 žensk; napovedi za prihodnja leta predvidevajo, da bo v Sloveniji eden od treh moških in ena od štirih žensk do 75 let starosti zbolela za rakom., število rakavih bolnikov pa tako kot v svetu tudi pri nas še vedno narašča, tako do starosti 50 let zboli za rakom več žensk kot moških. Pri obeh spolih najbolj narašča incidenca malignega melanoma kože, raka ledvic, debelega črevesa in danke, pri ženskah pa raka dojk, materničnega vratu in pljučnega raka. Pri moških je opaziti incidenco raka na prostati in mod. Za našo državo je značilna tudi visoka obolevnost za rakom na želodcu, ustni votlini, žrelu, v sosednjih državah (Avstrija, Italija) pa beležijo več primerov raka na dojkah in raka debelega črevesa.

Popolnoma se strinjam s Dr. Susan Hazard, ki zatrjuje: "Post in surova, presna prehrana je efektivno najboljši način za ponovno vzpostavitev - obnovo zdravja; je edini učinkoviti način. Nobena izmed rakavih terapij sedaj v uporabi pri zdravnikih ortodoksne medicine ne rezultira zdravja, temveč ga progresivno uničuje!"

Primerjava normalnih in rakavih celic

Rak je v osnovi zmešnjava in motnja v normalnih mehanizmih, ki nadzirajo delitev, namestitev in delovanje celic. Z ozirom na to, da se normalne celice delijo in po točno določenem času tudi prenehajo deliti, rakave celice ne prenehajo z delitvijo, "ne vedo" kdaj se mora njihova delitev ustaviti, zato njihova bujna rast in delitev postane neurejena. Takoj ko celice postanejo rakave, jih organizem ne more več kontrolirati, zato se delijo bujno, v ogromnem številu.. Invazivna rakava celica je celica, ki ima veliko, posebno nagnjenje za hitro in nekontrolirano delitev in širjenje. Čeprav je znanje o delitvi normalnih celic še omejeno, vemo, da prenehajo rasti, ko se dotaknejo ena druge, če so na stekleni ploščici pod mikroskopom in ta mehanizem kontrole rasti celic imenujemo kontaktna inhibicija; rakave celice, ki bi rastle in se razvijale pod enakimi pogoji ne prenehajo z rastjo in delitvijo, izgubijo kontaktno inhibicijo. Normalne celice sobivajo in imajo skupen "dom", tako na primer celice ledvičnega tkiva ostanejo tam, v ledvicah, pljučne celice ostanejo v pljučih. Rakave celice ne spadajo nikamor, nimajo "doma"; če primerjamo kemično sestavo normalnih in rakavih celic, ugotovimo, da je kemična sestava enaka, čeprav rahlo različna v nekaterih sestavinah. Raka lahko povzročimo umetno na poskusnih živalih z zunanjimi povzročitelji, te snovi se imenujejo karcinogeni; ko se enkrat celica spremeni iz normalne v rakavo, postanejo rakave tudi njene naslednice delitve, kar velja samo za delitev na celični ravni. Rakava celica je torej normalna celica motena s toksičnimi - strupenimi substancami in izgubo kontakta z organizmom; organizem ne more več izvajati kontrole nad njenim delovanjem, celica postane "nora" zaradi zastrupitve - toksikoze.

Zdravilo za raka…

O iskanju in raziskovanju zdravil za "naše bolezni" bom citiral Dr. Medicine Herberta Sheltona, ki ugotavlja: "Odstranitev vzrokov je zadnja stvar o kateri zdravniški Um sploh razmišlja. Vedno razmišljajo o zdravilih. Svoj denar zaslužijo skozi raziskovanja, izdelavo, distribucijo, prodajo in pomoč pri zdravljenju. Ena največjih industrij na svetu, ki plačuje bogate dividende je ogromna, po vsem svetu razširjena vojska žensk in moških, ki je izgrajena na zmoti, zablodi (prevari), da je bolezen lahko zdravljena!"

Dr. Farmacije Susan Hazard razlaga: "Iskanje zdravila za raka je še vedno nikoli končano zato, ker ni nikakršnega ZDRAVILA za naše napačno ravnanje, je le izboljšanje - korekcija naših napak v življenju. Rak je samo končni stadij patološke evolucije, ki je imel svoje začetke dolgo pred kliničnimi znaki raka, ki se je pojavil kasneje."

Dr. Medicine Shelton razlaga: "Rak nikoli ne napada. Rak se razvija. Rakave celice in rakava tkiva so spremembe pacientkinih/ovih lastnih celic in tkiv. To ni zunanje bistvo, ki napada neprevidne žrtve iz mraka. Mi moramo te procese zaustaviti in premakniti v nasprotno smer. Ko so patološki pogoji, ki povzročajo to nenormalno celično rast in razvoj odstranjeni, bo zdravje obnovljeno - znova vzpostavljeno."

Zdravniški patologi prepoznajo stadij pred rakom, zgodnji rak in rak, toda ne nekako ne premišljujejo o vrstenju - zaporedju vzrokov, ki se vrstijo že pred rakom in to je teh SEDEM STOPENJ BOLEZNI, ki jih bom zaradi lažjega razumevanja znova opisal, čeprav so bile že objavljene v Znanosti Življenja - Poletje 2001; če so ti vzroki naših bolezni koregirani v kateri koli od prvih 6 stopenj, bo naše telo znova vzpostavilo zdravje (telo je samo ozdravljiv organizem) in rak se ne bo nikoli razvil.

Dr. Farmacije Susan Hazard razlaga: "Uničenje ali odstranitev rakastega tkiva ne odstrani vzrokov za takšno rast. Zdravniki razvrščajo kirurgijo, X žarčenje (obsevanje), droge (tako-imenovana zdravila) kot sredstva za uničenje takšnih tkiv, toda zdravje ni nikoli obnovljeno, ker nikoli ne premišljujejo o vzrokih za nastanek, razvoj raka. Če je na primer ugotovljena diagnoza enega izmed pljučnih kril in je to krilo, diagnosticirano kot rakavo kirurško odstranjeno, zdravje ne bo vzpostavljeno, če bo oseba nadaljevala s kajenjem, če bo ženska po mastektomiji (odstranitvi rakavih bul ali dojk) odšla domov in nadaljevala s prehrano, ki vsebuje karcenogene - rakotvorne aditive, junk food, procesirano hrano, se bo njeno stanje še poslabšalo!"
Droge (zdravila - močno koncentrirani strupi) sestavljajo kemične enote, ki paralizirajo živce, uničujejo celice in odpravljajo vitalne akcije. Oseba, ki je zdravljena na ta način postane bolj bolna, kot pred tem, saj povzroča še večjo izčrpanost že tako izčrpanega telesa. Naša telesa ne morejo biti zastrupljena na svoji poti do zdravja! (Vir: Colgan, NN, 107-108).
Večina drog (zdravil) močno moti normalno encimsko in vitaminsko akcijo v telesu samem, povzročajo motnje metabolizma in vitalnih procesov v telesu. Večina drog (zdravil) poškoduje jetra, ledvice in povzroča resna obolenja, vključujoč impotenco, neplodnost, prirojene napake novorojenčkov in raka. (Vir: Airola, HGW, 175-6, Ibid).

Zdravniki ne priznajo, da je rak končni stadij patološkega procesa, ki se je začel pred leti, včasih desetletji zaradi različnih vzrokov, odklanjajo videnje zadnjega člena vzrokov in povzročiteljev, ki segajo daleč v otroštvo posameznega pacienta. Dr. Hazardova pravi: "Rak se začne s prvim strupenim vnosom hrane, ko otrok je hot-dog s katranastim barvilom in nitriti, je začel s prvo stopnjo počasnega zastrupljanja telesa in če vztraja na tovrstni hrani, si lahko čez mnogo let prije' raka."

Za lažje razumevanje razvoja bolezni bom še enkrat opisal patološko verigo razvoja bolezni:

SEDEM STOPENJ BOLEZNI

Toksimija - toksikoza, zastrupitev glavni vzrok vseh bolezni. Čeprav lahko nastane zaradi različnih vzrokov, največkrat nastane zaradi nezadostne količine živčne energije, ki bi lahko v zadostni meri odstranjevala zunanje strupe in pa strupe, odpadke, ki nastajajo ob presnovi sami. Celice, tkiva, fluidi medprostornih področij in organi postanejo nabiti z že omenjenimi strupi, skratka celo telo postane toksično.

1. stopnja: ENERVATION ali Živčna izčrpanost: ta 1. stopnja bolezni s strani zdravnikov tradicionalne, uradne medicine sploh ni priznana, kot bolezen. Praktiki Naravnega Zdravja - Higienisti jo imenujemo Enervation ali Živčna izčrpanost. Prepoznavna znaka sta vsesplošna utrujenost in pomanjkanje apetita; je stanje v katerem telo ne ustvari več dovolj energije za izvajanje vseh potrebnih nalog, ali v primeru, da pri svojih aktivnostih porabi več energije, kot jo lahko proizvede. Posledica tega je seveda poslabšano delovanje vseh telesnih funkcij, kar pomeni tudi poslabšano izločanje strupenih snovi, ki nastanejo ob presnavljanju hrane in v procesu obnavljanja celic, tkiv. Seveda je določena stopnja toksičnosti telesa normalna, težave pa vedno nastanejo takrat, kadar je ta količina presežena z uživanjem NE-HRANE, torej hrane, za katero ljudje nismo biološko prilagojeni ali pa v primeru, da je toleranca izločanja teh strupenih snovi - odpadkov presežena. In kaj lahko naredimo v tem primeru? SPANJE, SPANJE in uvajanje sloga Naravnega Zdravja - Naravne Higiene. Spanje in počitek obnavljata Živčno energijo, zato je prvi znak izčrpanosti prav utrujenost, lenost in močna želja po dremežu ali spanju; če tega ne upoštevamo in ne vnesemo v naš dnevni način življenja, nas to stanje vodi k drugi stopnji bolezni:

2. stopnja: TOKSIMIJA, TOKSIKOZA, ZASTRUPITEV ali AUTOINTOXICATION: se pojavi, kadar NEIZLOČENE strupene snovi iz kakršnega koli vira zasičijo kri in tkiva, limfo - limfne vozličke in medprostorne tekočine - fluide, nastane toksikoza ali prenasičenost krvi in limfe s strupi - toksini. Telo seveda takšno stanje prepozna in ga skuša odpraviti v prizadevanju, da se očisti in znova vzpostavi normalno stanje homeostaze - zdravja, začne z izločanjem, splakovanjem teh strupov iz telesa. Zgodita se dve stvari, ki sta rezultat tega: prvič, močneje izražena opozorila v obliki neugodja; in drugič, vse večji padec energije telesa. Kot funkcionalni organizmi proizvajamo zelo velike količine strupenih produktov; tako npr. proizvedemo dovolj CO2, ki nas lahko "ubije" v nekaj minutah, toda to je le eden v množici strupenih produktov. Naši organizmi so sestavljeni z več trilijonov celic in kakšnih 10.000.000 jih izumre vsak dan, te so zamenjane z novimi; stare, odmrte celice so nevtralizirane s pomočjo lisosomov, encimov, ki se nahajajo v majhnih organelah znotraj samih celic. Po odmrtju celic ti encimi predelajo odmrte celice na manjše komponente - delce, imenovane celični odpadki ali cell-debriss. Nekateri izmed teh produktov, kot recimo Fe, beljakovine in amino-kisline se reciklirajo v telesu samem in kar kakšnih 95% potreb po Fe in cca 70% proteinskih potreb je zagotovljenih prav s postopkom, ki ga izvede telo samo, torej z recikliranjem. Drugi komponenti odmrlih celic pa sta RNA - ribonukleinska kislina - in DNA - deoksiribonukleinska kislina (deluje kot genetski material v celicah) - in sta zelo strupeni, dokler sta v sistemu; če se akumulirata, kar se v večini človeških teles, nastopi stanje zastrupitve. "To so snovi, katerim ljudje uradne medicine pravijo VIRUSI in tako zmotno pripisujejo tem mrtvim celičnim odpadkom moči življenja in zlonamernosti", ugotavlja Thomas C. Fry, Dr. Medicine in eden izmed številnih Praktikov Naravnega Zdravja - Naravne Higiene.
Zastrupitev nastane, kadar prenapolnimo svoje telo s strupenimi snovmi od zunaj (napačna hrana) - onesnaževalci ali pa smo padli na " opazovanju naših zmogljivosti", preveč dela, premalo počitka, premalo spanja, premalo ali nič telesnih vaj, izpostavljenost močnim stresnim situacijam, čustvenim šok, ki nas hitro oropajo Živčne energije. "To je klasični univerzalni simptom, ki najjasneje kaže na to, da so strupi dosegli koncentracijo, katero telo mora zmanjšati - odstraniti, preden začnejo povzročati škodo", pravi Dr. Diamond. (Vir: H. Diamond M.D. A New Begining).
No, ta klasični simptom je zelo opazen v tej, drugi stopnji bolezni, kot tudi v vseh naslednjih stopnjah, ki zaznamujejo "napredovanje" do posameznih stopenj, katerih zadnja se imenuje rak. Pa se pomudiva še pri simptomu, ki ga poznamo vsi ljudje, pravzaprav ni simptoma, ki bi bil tako zelo, napačno razumljen (na moje presenečenje in presenečenja vseh, ki so seznanjeni z najvišjo inteligenco in sijajnimi sposobnostmi zdravljenja telesa, ki vedno zdravi samo sebe, telo je samo-ozdravljiv organizem!) In tako se ta preprost in očiten znak, ki ga v svoji modrosti začne telo samo, da bi se zaščitilo, še vedno napačno interpretira (že zelo dolgo obdobje) in to interpretiranje je popolnoma ohromilo naš Um. Vem, da veste, o čem govorim o opozorilnem sistemu telesa, saj smo vsi že imeli kakšno izkušnjo, imenuje se: Vročina. Želim, da veste, da je vročina vaša prijateljica in zaveznica; ni prijetna, vendar je znak aktivnosti telesa s hitrim in edinim namenom da se zaščiti. Vročina mobilizira vse obrambne sposobnosti telesa; kadar se pojavi nevarnost kot prekomerna akumulacija strupov v telesu, se metabolizem pospeši, vročina narašča, kar povečuje proces zdravljenja. To stanje kontrolira hypotalamus, ki deluje kot nekakšen termostat človeškega telesa. Dr. Medicine H. Diamond ugotavlja: "Metabolizem sestavljata absorbcija hranljivih snovi in pa izločanje " odpadnih snovi, smeti", torej strupov, ki nastanejo ob presnovi hrane in pa odmiranja in obnove celic. Vročina je nujno potrebna v procesu izločanja strupov, ki so se v telesu akumulirali in močno presegli sposobnost telesa, da bi jih toleriralo in izločilo brez te izredne modifikacije. Vročina deluje kot katalizator, ki omogoča - je vzrok, da se ti strupi topijo, utekočinijo, preidejo v krvni obtok, odkoder jih kri prenese v organe izločanja (črevesje, mehur, pljuča in koža) in so odtod izločeni iz telesa." (Vir: Dr. H. Diamond: A New Begining.)
Ob določeni stopnji toksikoze ali zastrupljenosti, ko se telo želi rešiti že omenjenih strupov, govorimo o naslednji stopnji bolezni:

3. stopnja: IRRITATION - DRAŽENJE: prav tako kot pri Živčni izčrpanosti, kjer sta prepoznavna le dva znaka, utrujenost in izguba apetita, pa sta v stanju toksičnosti in draženja ta dva znaka (simptoma) še močneje izražena; nastaneta kot rezultat strupenih snovi, ki jih občuti naš živčni sistem; znaki kot npr:. srbenje kože, ki je največji organ izločanja s kakšnimi 4 bilijoni kožnih por predstavlja močno izločanje strupov iz telesa; ko se ti pojavijo na površju kože, se ta vzdraži, srbi, peče…drugi opozorilni znaki so lahko: depresija, živčnost, vznemirjenost zaskrbljenost, nespečnost, glavoboli ali blažje nelagodnosti ali bolečine v drugih delih telesa. Ženske lahko imajo neredno ali bolečo menstruacijo, poznamo PMTS (predmenstrualni napetostni sindrom), za katerim trpijo že zelo mlada dekleta. To je stopnja, na kateri nas telo opozarja, da je potrebno nekaj ukreniti. Ljudje večinoma preživijo dolga obdobja svojega življenja v takšnem stanju, saj velikokrat "ni potrebe", da bi iskali "zdravniško pomoč" ali preprosto ne gredo k zdravniku. V primeru, da daljše obdobje ne ukrenemo ničesar, se koncentracija strupov povečuje in pojavi se naslednja stopnja bolezni:

4. stopnja: INFLAMATION - VNETJE to je stanje, kjer zdravniki šele prepoznajo patološke spremembe. Vnetje je izredno močno prizadevanje telesa da bi izločilo te strupene snovi in odpadke presnove, da bi se očistilo, da bi se okrepilo. Vnetja spremljajo hude bolečine, ki pa se nikoli ne pojavijo "slučajno", so najučinkovitejše opozorilo, ki pove, da bomo brez razumnih in pravilnih ukrepanj ogrozili naše zdravje. Večina ljudi ne razume opozorila in ne ve, da je to posledica prizadevanja telesa, ki se močno trudi izločiti nakopičene strupe, gredo k zdravniku (ta jih seveda tudi ne razume!), med množico -ITIS-ov pa bo zagotovo odkril znake neke bolezni in jih začel "zdraviti z zdravili", ki pa nikoli ne odstranijo vzrokov težav, le bolečino zmanjšajo, hkrati pa še dodatno povečajo zastrupitev, kajti zdravila - droge so močno koncentrirani strupi. Kadar nastopi ta stopnja bolezni, se strupi nakopičijo v določenem organu ali kakšnem delu telesa, ki je vneto zaradi stalnega draženja strupenih snovi. Veliko število -itisov predstavlja npr: rinitis - vnetje nosne sluznice, sinusitis - vnetje sinusov, tonzilitis - vnetje mandljev, dermatitis - vnetje kože, pri luskavici telo prav iztiska strupene snovi skozi kožo; če z razumnimi in pravilnimi postopki zmanjšamo količino strupov, se telo samo reši te neprijetne bolezni; nefritis -vnetje ledvic, kolitis - vnetje črevesa, hepatitis - vnetje jeter, artritis - vnetje sklepov, limfodermitis - vnetje limfnih žlez…kar je najmočnejše opozorilo, da je koncentracijo teh strupov potrebno zmanjšati, toda boleče simptome zdravniki potlačijo z zdravili, bolečina popusti, težave ostanejo, koncentracija strupov pa se z vnosom zdravil še dviguje, s tem postopkom zdravljenja uspešno potlači, uničuje imunski sistem oziroma bela krvna telesca dokler ne postanejo prizadeti tudi drugi organi. Če ničesar ne ukrenemo, ta stopnja bolezni preide v destruktivno ali kronično obliko:

5. stopnja: ULCERATION - GNOJENJE, ČIRI: ta stopnja bolezni se pojavi takrat, ko je strateška količina celic in tkiv že uničena; stanje je zelo boleče, saj je s tem prizadet tudi živčni sistem. Telo uporablja čire kot ekstremno pot izločanja strupenih snovi iz telesa. Če zmanjšamo količino strupov v telesu, telo samo odpravi čire. Čiri so lahko notranji - čir na dvanajstniku, na želodcu, primer zunanjega pa je rana v ustih ali odprta rana na nogi. Če ne reagiramo razumno - pravilno in ne zmanjšamo vnos oz. koncentracijo strupov v telesu, govorimo o naslednji stopnji bolezni:

6. stopnja: INDURATION- ZATRDITEV, STRDITEV: strditev je zatrditev tkiva in/ali teh strupenih snovi - čira, obda ga z "vrečko" in trdim tkivom; to je način, s katerim telo shrani in obdrži te strupene, toksične snovi na določenem mestu in jim prepreči širjenje po telesu. Ta zatrdina je znana kot tumor, ki pogosto dobi diagnozo: rak, vendar ni nujno, da je tkivo že rakasto; to je zadnja stopnja bolezni, v kateri so celice še pod kontrolo. V kolikor še ne prenehamo z uničujočim načinom prehranjevanja in življenja nasploh, postanejo te celice zajedalske, podivjajo in delujejo neorganizirano; ta stopnja se imenuje:

7. stopnja: CANCER - RAK: skozi vseh 6 stopenj bolezni telo uporablja neugodje, kot sporočila namenjena nam. Če ta opozorila pravilno razumemo, če vzpostavimo korektivne mere, opozorila prenehajo in neugodja ni več. Če pa nadaljujemo z ustaljenimi navadami in napačnim življenjskim slogom, postajajo opozorila močnejša in s tem tudi bolečina. Ta opozorilni sistem je eden najlepših primerov veličastnosti delovanja človeškega telesa. Zadnja stopnja v razvoju bolezni je rak, ki se običajno konča fatalno, posebej takrat, ko se vzroki, ki so pripeljali do sem, nadaljujejo. Na tej stopnji je vitalnost telesa že na zelo nizki ravni, celice že dalj časa niso več pod možgansko kontrolo, zato se množijo divje, neorganizirano. V najboljših okoliščinah se rak lahko zaustavi in pomakne na stopnjo nižje na lestvici stopenj bolezni, vendar je zato potreben zelo marljiv, koncentriran trud; popolna odprava vzrokov - dosledno izvajanje sloga Naravnega Zdravja - Naravne Higiene lahko toliko revitalizira telo, da samo uniči rakaste celice in tkiva. Ljudje sprašujejo, kdaj se rak pravzaprav začne; Higienisti, Praktiki Naravnega Zdravja vemo, da se začne z otrokovim prvim "zdravljenem" prehladom, z zbijanjem vročine in z vztrajnim, dolgoletnim kršenjem Naravnega zakona, ki velja za vsa živa bitja - ta patološka veriga vodi do te zadnje stopnje bolezni.

Je preventiva pred rakom mogoča?

Zavedati se morate, da je zdravje naravno stanje, bolezen pa to ni! Pregled razvoja bolezni skozi Sedem stopenj bolezni nam jasno dokazuje, da preventiva je mogoča.Vaše telo se vseskozi prizadeva obdržati homeostazo, to je stanje zdravja. Bolezen je vedno proces, ki ga sproži telo samo, kar pa pomeni, da telo ni bilo "oskrbljeno" z najboljšimi možnostmi za zagotavljanje tega ravnovesja, homeostaze, da je bilo prenapolnjeno s strupi, toksini, ti pa v največji meri izvirajo iz napačne, neustrezne, termično obdelane, procesirane hrane (junk-foods, hrane na katero človeško telo ni biološko prilagojeno) in neustreznega življenjskega sloga v celoti (uživanja dovoljenih in "nedovoljenih drog"). Zato telo razvije "krize samozdravljenja", ki se lahko oblikujejo kot prehlad, pljučnica, ekcem, vročina, vnetje mandeljnov (tonsilitis)…Če so na teh ključnih, začetnih točkah vzroki za nastalo bolezen koregirani, odstranjeni, so pogoji za zdravje znova vzpostavljeni, bolezen ne bo napredovala in zdravje bo znova vzpostavljeno. Če pa so ti simptomi potisnjeni, strupene snovi, s katerimi je telo prenapolnjeno, ne bodo izločene, pojavljale se bodo resnejše oblike bolezni, katerih končni stadij je rak.

Kako živeti, da se rak ne razvije?

Navkljub precej onesnaženem okolju, zelo razširjeni uporabi strupenih kemičnih škropiv pri kmetovanju, uporabi strupenih aditivov pri prehrani in drugimi rakotvornimi snovmi v okolju, ne bomo razvili raka, če se zavedamo in vemo, kako živeti. In kaj moramo storiti, da si zagotovimo to zdravje? Spoštovati moramo Zakone Življenja, Zakone Narave. Če si boste zagotovili primerne pogoje za zdravje, se rak ne bo razvil, jejte hrano: za katero smo ljudje biološko prilagojeni v njeni naravni, surovi, presni obliki, to je največ svežega, zrelega sadja, nekaj zelenjave, predvsem zelenolistno, kakšen kozarec sveže pripravljenega zelenjavnega ali sadnega soka dnevno, občasno nekaj oreščkov, lešnikov. Trenirajte dnevno ali vsaj vsak drugi dan, bodite na svežem zraku in soncu, zagotovite si dovolj počitka, spanja, ukvarjajte se s stvarmi, ki vas osrečujejo, dnevno meditirajte; če je potrebno napravite nekaj požirkov vode, in raka zagotovo ne boste razvili!

Ko se pojavi Prva stopnja bolezni (Živčna izčrpanost), kjer se rak začne, je hkrati tudi stopnja,kjer je rak najlažje koregirati, preprečiti. Preprosto napravite Post za kakšne 3 do 10 dni (odvisno od kondicije posameznika) in preverite, ugotovite, kaj v svojem dnevnem življenju počnete napak, morda boste ugotovili, da je spanja premalo, morda boste ugotovili, da se ne prehranjujete ravno zdravo ali dovolj zdravo. Če v tem stadiju izboljšate te preproste korake, ne boste razvili raka - niti zboleli za katero koli degenerativno boleznijo.

Zahteve zdravega človeka izpolnjujejo vse potrebe bolnemu…

Četudi je vaša bolezen napredovala celo tako daleč, kot je to Šesta stopnja (zatrditev, strditev tkiva - tumor), lahko še vedno vzpostavite svoje zdravje; zavedati pa se morate, da so zahteve bolnega človeka enake zahtevam zdravega človeka, torej enake zdravju. "Preprosto ne morete zdraviti bolnega posameznika s strupenimi drogami (zdravili, Am:. Drug treatment) ali drugimi izčrpljujočimi metodami in pri tem pričakovati, da bo obnovil svoje zdravje", ugotavlja Dr. Farmacije Susan Hazard in nadaljuje: "Bolan posameznik rabi v odnosu do zdravega le več počitka, njegovo telo je v stanju ekstremne živčne izčrpanosti in z namenom zdravljenja morajo biti vse razpoložljive telesne energije usmerjene le k temu cilju. Post je najbolj učinkovit način za zagotovitev takšnih razmer. Med postenjem je energija ohranjena samo za ta namen in proces zdravljenja se začne takoj! Ciste in tumorji bodo absorbirani, kar je znak splošnega čiščenja in s tem detoksifikacije organizma, s katerim začne telo takoj, ko mu to omogočimo. Seveda mora proces zdravljenja voden s primernim dietnim režimom, počitkom, predstavitvijo režima samega in pa moderacijske telesne vaje, ko se telesna moč povrne."

Če je rakavo stanje napredovalo in se oboleli že nahaja v Sedmi stopnji bolezni (Rak - karcinom), morda ne bo mogoče vzpostaviti nazadovanje bolezni skozi obdobje postenja, vsekakor pa bo postenje upočasnilo in zaustavilo napredovanje raka, oboleli pa se bo počutil znatno boljše z malo ali nič bolečinami, kar je neprimerno boljše kot trpeti poskuse, ki jih trpijo rakavi bolniki, ki so "zdravljeni" s pomočjo kemoterapije ali katero koli ortodoksno rakavo terapijo.

Naše navade so vse!

Ko se enkrat približujemo dnu, lahko ugotovimo, da smo največji povzročitelj raka mi sami; kakšen je način našega življenja (življenjski slog) in kako delujemo nasploh bo določalo o tem, ali bomo zboleli za rakom, ali ne. "Rak na pljučih je v 80% odvisen od kajenja, rak požiralnika grla in sečnega mehurja je močno povezan s pitjem alkohola in pitjem vročih pijač, kot je to kava ali čaj", ugotavlja Hazardova. Prva poročila o nevarnosti kajenja in obolelosti za rakom izvirajo že iz leta 1700, vendar vse mlajše populacije tudi danes posegajo po tobačnih izdelkih.

Prehrana je tista, ki močno vpliva na pojav raka, toda vprašanje je, če bodo Meksikanci prenehali jesti močno začinjeno hrano, če bodo Japonci pozabili svoj z lojem začinjeni riž v izogib želodčnemu raku? Bodo Američani prenehali s svojo high-fat dieto in visoko procesirano hrano z namenom zmanjšati rak na prsih in rak na debelem črevesu, bomo Slovenci prenehali z mastno hrano, hranjenjem z mesnimi proizvodi, suho-mesnatimi izdelki, mlekom in mlečnimi izdelki, jajci? Nekoč je bil zgodnji seks povezan s rakom na cervix-u (materničnem ustju), danes v Sloveniji ta vrsta raka znova narašča…Se bodo mlada dekleta in ženske srednjih let prenehale izpostavljati premočnemu, celodnevnemu izpostavljanju sončnim žarkom tudi v času največje radiacije, v izogib raku na koži, ki je lahko posledica prevelikemu izpostavljanju ultravioličnim žarkom? Če bomo zmogli predstaviti to resnico ljudem, da bi nekako racionalizirali svoje dnevne navade, sem prepričan, da bi zlahka ugotovili, da je precej lažje spremeniti svoje majhne navade, kot pa trpeti ob neugodnostih in bolečinah, ki jih povzroča rak.

Paradoks zdravljenja raka…

Vsekakor je osupljiva misel, da je večina kemičnih agensov, ki jih uporabljajo za zdravljenje raka karcinogenih samih po sebi.
Zaključki raziskav so pokazali, da pacienti, ki trpijo za rakom in niso zdravljeni, živijo štirikrat dlje, kot "zdravljeni" posamezniki.
Dr. Hazardova navaja: "Odvisno od vrste raka, ljudje, ki zavrnejo zdravljenje, živijo v povprečju 12 let in pol. Ljudje, ki se strinjajo in sprejmejo zdravljenje s kirurškimi posegi ali drugimi vrstami, kot so kemoterapija in obsevanje z X žarki (Roentgentskim žarčenjem), živijo v povprečju le 3 leta. Brez dvoma radikalni kirurški posegi na rakavih pacientih povzroče več škode kot koristi!"

Še vedno dvomite? Pa poglejmo drugo, laično, logično plat tako imenovanega zdravljenja: nesporno dejstvo je, da sta radioterapija in kemoterapija strupeni! Zastrupljata organizem in uničujeta tako rakave celice kot zdrave celice, zdravljenje samo pa je karcinogeno že samo po sebi, kar pomeni, da samo zdravljenje raka povzroča raka.
Ali zares obstajajo nevarnosti zaradi radiacije - obsevanj? Pa poglejmo še nekaj izjav: John Laszlo, Dr. Medicine, podpredsednik ACS (Ameriškega združenja proti raku) ugotavlja, da nevernosti so: "Nemogoče je dati radiacijsko terapijo (terapija z obsevanjem), ne da bi poškodovali - uničevali normalnih celic…odvisno od obsežnosti obsevanja večje doze obsevanja povzročajo slabosti, bluvanje, bruhanje, izguba apetita in redukcijo delovanja kostnega mozga." (Vir: John Laszlo: Understanding Cancer (New York: Harper and Row, 1987).

Radioaktivnost sicer ubija rakave celice vendar je hkrati vzrok, da normalne, zdrave celice mutirajo in tako ustvarjajo nove rakave celice vseh vrst. Rezultati mnogih raziskav so pokazali, da je za ljudi, ki so podvrženi radiacijski terapiji (obsevanju), bolj verjetno, da se bo njihov rak razširil na druge dele telesa. Zgodnje raziskave na Memorial Sloan-Kettering Cancer Center so pokazale, da so pacienti, ki so sprejeli radiacijsko terapijo umrli prej kot tisti, ki niso bili zdravljeni. (Vir: Richar Walters, Options: The Alternative Cancer Book(Garden City Park, NY: Avery, 1993), p. 13
Tu je navedenih samo nekaj neizpodbitnih resnic, na razpolago je toliko dokazov proti vsem tem načinom zdravljenja, da bi lahko napisal knjigo samo o tem…

V zgodnjih 1980 so delavci, ki so bili udeleženi v pripravi in širjenju - distribuciji drog (zdravil) za zdravljenje raka upozorjeni, da sprejmejo posebne varnostne ukrepe, pri ravnanju s temi drogami, saj obstajajo razlogi tveganja, da razvijejo raka že ob samem kontaktu s temi drogami. V publikaciji, ki jo je takrat objavila ACS (American Cancer Society - Ameriško Združenje proti raku) upozarjajo na povečano tveganje za razvoj raka iz omenjenih razlogov (Los Angeles Times, 13. September, 1983)..

Zdaj pa razmislite, da morajo biti tisti, ki rokujejo s tovrstnimi drogami (zdravili) zelo zaskrbljeni, kaj pa je potem z ljudmi, ki jim tovrstne droge vbrizgavajo direktno v krvno obtok? Morda mislite,da nimajo nobenih razlogov za skrb? Če bi recimo močni, vrhunsko trenirani, zdravi ženski predpisali intenzivno raidoterapijo in kemoterapijo, bi zelo hitro postala devitalizirana, bolna, popolnoma izčrpana. In kako je mogoče da tovrstno "zdravljenje" predpisujejo osebam, ki so že tako bolne v pričakovanju, da bodo ozdravele? Kako? Kakšni so vendar logični razlogi za to? Zelo logična razlaga je, da nekaj kar naredi zdravo osebo bolno, bo naredilo bolno osebo še bolj bolno, drugačne logike preprosto NI! Je pa logična, splošno priznana ugotovitev Naravnega Zdravja - Naravne Higiene, da: "Ne morete biti dodatno zastrupljeni skozi proces zdravljenja in si tako povrniti zdravje!" Je to dovolj razumljivo? Je dovolj logično?

Toda nasproti nam stoji Medicinski "axiom" (splošno priznana "resnica"), ki pravi: Kjer je strup, je učinkovitost (dobra lastnost)." Je prevod latinskega: "Ubi virus ibi virus."
Bi kupili knjigo z naslovom: "Kako se zastrupiti da boste ponovno postali zdravi", ha? Že v naši osnovni razlagi (Klub Naravnega zdravja - Club of Natural Health) o tem, kaj Naravno Zdravje sploh je, je zapisano, da ničesar, kar lahko naredi zdravega človeka bolnega, ne more bolnega človeka narediti zdravega; tu je zapisana vsa logika, tu je zapisana vsa resnica, preprosto ni druge poti!

Spominjam se, da so mi pri 3 letih v celjski bolnišnici kirurško odstranili mandlje (Tonsili), zaradi neprestanih težav z njimi; bili so otekli, bolelo me je grlo, zato so jih preprosto odstranili. V Sloveniji je bila v '50 letih to splošna praksa. Pri študiju na Inštitutu Življenjskih Znanosti sem šele zmogel razumeti, kaj pravzaprav počne ortodoksna medicina s takšnimi in podobnimi kirurškimi odstranitvami žlez z zunanjim in notranjim izločanjem; povzročajo nepopravljivo škodo, kajti mandlji so posebno izrazita zaščita, obramba telesa in "tonsili" so glavni faktor, ki preprečuje razvoj raka, ki nastopi zlasti (če preberemo zgornje poglavje Sedem stopenj bolezni) v 2. Stopnji bolezni, torej v Zastrupljenosti, torej v procesu zastrupljanja organizma. V vsakem primeru imamo srečo, da so naša telesa opremljena s takšnimi zaščitnimi žlezami, vključno z limfnimi vozli, toda ortodoksna medicina tudi te preprosto kirurško odstrani. Otekli in boleči mandlji so opozorilni znak telesa, ki nas opozarja, da naj vendarle prenehamo "žreti vse po vrsti" in v velikih količinah, da bo zmoglo očistiti samo sebe, toda, najpreprosteje jih je odstraniti, kajne…vendar njihova kirurška odstranitev ne odstrani vzrokov…

Limfni sistem je v vsakem primeru odstranjevalec ali zbiralec odpadkov, ki nastajajo v organizmu zaradi celične obnove, napačne hrane, ki jo jemo in pa presnove same; limfni sistem je mreža organov, fluida, vozlov, vodov in žil, ki neprestano in agresivno čistijo sistem odpadkov, ki se v njem nabirajo. Na milijone vozlov, nekateri so majhni, nekateri večji stražijo prehode v telesu in s tem preprečujejo vdor uničujočih substanc. Gledano od začetka do konca, bi vsi ti kanali, vso omrežje, poravnano v ravno premico doseglo razdaljo 160.000 km, kar pomeni trikraten obseg Zemlje. V telesu je količina krvi 3 krat nižja od limfe in že samo ta podatek nam lahko pove pomembnost limfnega sistema. Limfni sistem deluje drugače, kot krvni, kroži namreč samo "stran od tkiv", in s tem pobira in odnaša vse odpadke, vključno celične in pa seveda odmrle celice in je udeležen pri proizvajanju belih krvnih teles (limfocitov), ki uničujejo tuje substance, kot so bakterije in druge oblike napadalcev. Znotraj teh limfnih vozlov se nahajajo fagociti (Fago = jesti, citic = celica), ki zaustavljajo in pojedo telesu tuje substance, ujamejo rakave celice in jih zadržijo, so zadnja obrambna linija telesa. Kot veste iz predhodne obrazložitve 7. Stopenj bolezni je rak zadnja, skozi zadnjih 6 stopenj bolezni je rak zlahka preprečen s spremembo življenjskega sloga, vključujoč prehrano, ki igra vitalno vlogo pri preprečitvi; v primeru, da spremembe življenjskega sloga niso bile vzpostavljene, se razvije rak in rakave celice se širijo skozi sistem limfe, tam pa jih telo ujame in skuša obračunati z njimi. Zavedati se morate, da se telo nikdar ne preda brez boja, ne glede na to, kako resne težave se pojavijo, ne glede na to kako dolgo smo zanemarjali pravilno prehrano in zdrav življenjski slog; telo vedno teži k homeostazi - ravnovesju, zato tudi v končni fazi vzpostavi te čudovite zaščitne oddelke, lovilce rakavih celic, imenovane tudi zaščitne limfne vozle. Naloga limfnih vozlov je vzdrževati telo čisto in kaj se pri tem dogaja? Produkcija belih krvnih telesc se drastično poviša, saj skušajo obvladati prenapolnjenost s strupi in jih zato akumulirajo v limfnih vozlih. Tako deluje obrambni sistem telesa, toda zdravniki tam najdejo rakave celice, ki so jih limfni vozli "zajeli"… In kako ravna s tem ortodoksna medicina ali tisti, ki tega logičnega dejstva ne zmorejo razumeti? Izrežejo jih! Kirurško jih odstranijo! Pa smo tam! Bi si dovolili odstraniti debelo črevo zato, ker je v njem nekolik fekalij - blata, ali bi si dovolili odstraniti pljuča, ker se v njih nahaja tudi CO2? Bi si dovolili odstraniti roko zato, ker je zelo umazana? Ne bi? Seveda ne bi, toda popolnoma enako stanje je, če vam odstranijo limfne vozle - žleze; toda kam gredo rakave celice po odstranitvi določene količine limfnih žlez - vozlov? Do naslednjega dosegljivega limfnega vozla, kjer jih limfni vozli zopet zajamejo, zato takšni poskusi niso znanstveni. Če bi zdravnikom "uspelo odstraniti vse limfne vozle", bi rakave celice imelo prosto pot po vsem organizmu, ničesar več jih ne bi zaustavljalo na njihovem zloveščem pohodu… Vse kar je potrebno storiti je, da takoj zmanjšamo ali zaustavimo vnos toksičnih snovi v telo in telo bo samo vzpostavilo homeostazo.

Kemični onesnaževalci igrajo pomembno vlogo pri razvoju raka

Večina tako imenovanih karcinogenov - snovi, ki povzročajo raka v okolju se pojavlja na delovnih mestih; že leta 1775 so pri delavcih odkrili povezavo med kemikalijami in rakom, ki se je pogosto pojavljal pri dimnikarjih, ki so razvili rak na modih, kasneje Pa so odkrili povezavo med razvojem raka pri delavcih, ki so bili v stiku med že znanimi rakotvornimi snovmi, kot so to azbest, arzenik, benzidin (benzin), katran in vinil-klorid., katerih vrečk (nosilnih) ni dobro uporabljati. V komercialno-procesno pripravljeni hrani so bile odkrite sledi pesticidov, ki so karcinogeni (rakotvorni), kot na primer aflatoxini, izdelani iz posameznih mešanic. "Droge (zdravila) in trde droge, kozmetika vsebujejo karcinogene snovi", poroča Dr. Hazardova in nadaljuje: "Estrogen in vse sintetične droge (zdravila), ki so jih razvili z namenom zdravljenja kroničnih stanj, kot na primer sladkorno bolezen, artritis in anemijo, so bila vpletena v povezavo, ki pomaga pri proizvodnji različnih malignih (rakavih) tumorjev."

Produkti izgorevanja, ki se sproščajo iz industrijskih dimnikov, bolnišnic, termoelektrarn in zlasti izpuhi neprekinjenih kolon tovornjakov, ki se valijo po naših cestah, kot tudi izpuhi osebnih avtomobilov zelo veliko prispevajo k onesnaževanju zraka, problem pa je v tem, da vsebujejo različne rakotvorne snovi. Logična rešitev bi bila ves tranzitni tovor preusmeriti na ekološko nesporen železniški promet, in seveda kar se da uporabljati storitve ekološko čiste železnice tako v tovornem, kot v potniškem prometu. Naša znamenita vlada bi se morala prizadevati za čim večjo podporo železnici pri njeni vzpostavitvi učinkovitega transporta ljudi in blaga, zdi pa se, da gredo prizadevanja slovenske vlade v nasprotno smer. Z takšno vzpostavitvijo bi preprečili smrtonosno emisijo izpušnih plinov tovornjakov, ki se valijo po slovenskih cestah, kot tudi že nenormalna uporaba osebnih vozil. Potrebno bi bilo izgraditi kolesarske steze, toda vlado zanimajo le davki, ki jih pobira od cestnin, tehničnih pregledov vozil, dovolilnic, bencina, nafte…ekologija pa jo zanima le toliko, kot od njih "pričakuje Evropska Unija…"

Tako večina pljučnega raka izhaja iz urbanih področij, ki so gosto naseljena, velika mesta, med populacijo, ki kadi, in tam, kjer je gost promet, promet je eden ključnih onesnaževalcev, toda brez avtomobila več ne gre, kajne??? MEŠANICA RAZLIČNIH KEMIKALIJ SEVEDA MULTIPLICIRA TVEGANJE OBOLELOSTI ZA RAKOM, gre za produkte izgorevanja premnoga, nafte, bencina (fosilna goriva), kajenje, onesnaženost zraka, izpostavljenost vplivom azbesta…

Tumorji in rak (drugi del)