HRAST NA SKALI
(Domovina)

Od daleč je majhen, grbav in sključen,
skoraj privit ob sivo golo je skalo,
od sonca ga ščiti vejevje le malo,
od vetrov neskončnih vselej je izmučen.

On raste in veje so vselej zelene;
otožno ogleduje orjake pod vznožjem,
ker od njih ločijo visoke ga stene,
kjer usahnil v njih objemu bi ožjem.

Od spodaj je grbav, majhen in sključen,
a vendar visoko, mogočno nad njimi,
kjer z žilavostjo upira se zimi,
a vselej od vetrov neskončnih izmučen.