Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2004010415525451

Kaj nas učijo živali? (3) sobota, 31. januar 2004 @ 06:00 CET Uporabnik: Pozitivke Kaj nas učijo živali? (1)Marjetka Jeršek ŽELVE: POČASI SE DALEČ PRIDE Velike in majhne, vodne in kopenske, mesojede in vegetarijanske - Tudi želva se lahko naveže na svojega gospodarja - Mavrični konjenik sporoča, da svoj dom nosimo v srcu vsepovsod - Alkimisti so želve preparirali za zdravilne napoje - Merkurjeva skrivnost neskončnega bogastva Ljudski pregovor pravi: "Počasi se daleč pride." In želvam je s svojo počasnostjo, toda trdnostjo in vztrajnostjo uspelo priti v večino mitov in legend starodavnih kultur. Želve so na videz počasne, toda vztrajne, odporne, dolgožive in skrivnostne. Zanje se odločajo ljudje, ki želijo počasi, vendar z gotovostjo napredovati po duhovni poti, ki jim jo je začrtala usoda. Umirjene so in zamaknjene v svoj svet, ki ga od našega razlikuje tudi posebno dojemanje časa. Prenekatere vrste želv namreč dočakajo visoko starost več kot sto let, zato si lahko mislite, da se njihova časovna percepcija razlikuje od tiste, ki je značilna za miši, metulje, pse in druge živali, ki živijo le nekaj dni, mesecev, let ali desetletij. Želva ne pozna stresa Želvam se nikamor ne mudi, saj so globoko v sebi prepričane, da bodo slej ko prej, ob pravem trenutku prispele na cilj. Iz zgodovine poznamo priliko o slavnem antičnem junaku Ahilu in želvi, pa tudi številne basni o zajcih in želvah, ki so se udeleževali hitrostnih tekmovanj. Kljub svoji počasnosti so želve v vseh zgodbah vedno prve prispele na cilj. V povezavi z modrostjo previdnega in zbranega upogasnjenega premikanja je že v dobi starega Rima tako nastal pregovor: "Hiti počasi." Želve ne delajo odvečnih gibov, ne izgubljajo energije in pozornosti za malenkosti in podrobnosti. Stresi in ostozobi sovražniki jim ne morejo do živega, saj se učinkovito zavlečejo v varno zavetje svojega trdnega oklepa. Teh lastnosti v vlogi hišnih ljubljenčkov učijo tudi svoje lastnike. Tisti, ki potrebujete občutek varosti, gotovosti, umirjene rasti in dovolj časa, da lagodno opravite vse, kar ste si zamislili, boste v želvi našli idelano domačo žival. Nekatere vrste želv se zadovoljijo z rastlinsko prehrano, spet druge pa so sposobne pospraviti zajeten zrezek na dan. Nekatere živijo v vodi, druge na kopnem. Med ljudmi je razširjeno zmotno prepričanje, da je raven njihove zavesti tako nizka, da se niso sposobne navezati na svojega lastnika. Če jim posvečamo dovolj pozornosti in jim izkazujemo ljubezen, nas bodo prepoznale in se odzivale na naše avrično polje. Znanstveniki so opisali primere, ko je posamezna želva zvesto kot psiček sledila svojemu gospodarju po vrtu med solato in se ljubeče zanimala za njegovo početje. Žal pa je raven zavesti nekaterih želvjih lastnikov tako nizka, da žival zavržejo, ko se je naveličajo, ali pa jo izpostavijo neprimernim naravnim pogojem, katerim uboga žival ne more biti kos. Navadno si vsi želijo majhnih, ljubkih želvic, ki naj ne bi prekomerno zrasle. Prodajalci domačih ljubljenčkov bodočim lastnikom zagotovijo, da gre za majhno zvrst želve, ko pa čez nekaj mesecev ali let le-ta krepko preseže velikost svojega terarija, jim je v napoto. Začnejo iskati način, kako bi se je znebili. Želve namreč včasih dosežejo celo tolikšno velikost, da bi na njih lahko jezdili manjši otroci. Seveda obstajajo tudi vrste majhnih želv, toda o tem naj vas pouči zaupanja vreden strokovnjak. Posamezne želvje vrste so zaščitene, v velikem številu držav pa jih ne smejo izvažati ali uvažati, če razmere v okolju zanje niso ugodne. Najbolj slavna domovina želv je prav gotovo otočje Galapagos. Želva kot glavna junakinja legend Oshojev Zen tarot upodablja želvo na karti mavričnega konjenika, ki se imenuje "Upočasnitev". Skoznjo nas opominja, da nosimo svoj dom, kakor želva, s seboj vsepovsod, v srcu. Sporočilo karte nas svari pred nepotrebno naglico vsakdanjega življenja. Naše notranje bistvo naj bo vselej sproščeno, mi pa osredotočeni, zbrani, mirni in hladni. "Uživajte v vrednoti upočasnitve, prihajanja k počitku in prepoznavanja, da ste že doma," je zapisano poleg karte želve. Tudi v kitajski umetnosti usklajevanja energij delovnega in bivalnega okolja, v Feng šuiju, ima energija želve posebnen položaj, ob boku z zmajem, tigrom, feniksom in kačo. Želvin izbočen oklep naj bi predstavljal nebesni svod, njegovo dno pa zemljo, zato je nekdaj veljala za simbol vesolja ali nosilko in podpornico sveta. Ljudstvo Kalmukov je pesimistično prepričano, da bo sonce nekoč izsušilo in izžgalo Zemljo. Tedaj bo Veliki želvi, ki podpira svet, postalo prevroče. Vznemirjeno se bo obrnila in svet bo razpadel v prah in pepel. Simbolizem želve je lahko ženski ali moški, kozmični ali človeški. Zajema skoraj vsa področja predstavnega sveta, nastopa v številnih mitih in legendah, pripovedkah, basnih in pravljicah. Veliko starodavnih civilizacij je častilo želvo kot sveto žival. Kitajcem je predstavljala pojem stabilnosti, trdnosti in trmaste moči, ki jo vodi idejna sila štirih krepkih nog. Hkrati jim pooseblja menjavanje luninih men, severno stran neba in zimski letni čas. Indijski brahmanizem povezuje želvo s stvarjenjem sveta, neba in zemlje. Imajo jo za reinkarnacijo Bodhisatve ali Višnuja, boga ljubezni. Upodobljena je z zelenim obrazom, prihajajoč iz vode rojstva, da bi nosila Zemljo na svojem vzdržljivem hrbtu. Ko umakne glavo v notranjost oklepa, postane simbol koncentracije, meditacije in vračanja v prvobitno stanje čistosti duha. V Bhagavadgiti najdemo zapis o želvi, ki je potegnila v oklep vse svoje okončine in tako osamila zunanje čute, da bi dosegla popolno modrost. Maji so jo povezovali z bogom Lune in z nesmrtnostjo. Amazonskim Indijancem predstavlja podobo vagine in plodnosti. Irokeška legenda pripoveduje, da je Velika želva na svojem hrbtu nosila Pramater vesolja in kasneje tudi prvega otroka. Njena naloga je bila skrb za razvoj človeškega rodu. Želva nastopa v večini mitov različnih indijanskih plemen, tudi Siouxov, Yugatecov, Hopijev, Araukancev in številnih drugih. Hermetični filozofi so trdili, da so želve nadvse strupene, dokler jih po posebnem postopku ne predelajo in iz njih izdelajo najodličnejše zdravilo. S pomenom želve so se precej ukvarjali starodavni alkimisiti, ki so v njej videli simbol materije Umetnosti in izhodišče evolucije. Povezovali so jo s planetom Saturnom in z Merkurjevo liro, ki je bila bojda izdelana iz želvjega oklepa. Merkur si je z njeno pomočjo pridobil nesluteno bogastvo, podobno tistemu, ki naj bi ga dajal kamen modrosti, katerega dotik je vse spremenil v čisto zlato. V tem smislu je želva simbol obilja in blagostanja. Kaj nas učijo živali? (4) Komentarji (0) www.pozitivke.net