Dragi Anže,
lepo od tebe, da si povedal svoje ime. Prav nič ti ne zamerim, da si pesem skritiziral. S teboj se strinjam, da pesem nima intelektualne vsebine. Ima le neko dovolj jasno napisano sporočilo, ki lahko nasprotuje tudi trenutnim samoljubnim interesom posameznikov, ki se jim nič hudega ne godi in so sami s seboj zadovoljni. S težavo razmišljam o svojih raztreščenih besedah, raztegnjenih iz preteklosti v sedanji čas in pesem res ni bogve kaj. Napisala sem jo že zdavnaj kot odgovor na krivice sedanjega časa, ki imajo korenine tudi v preteklosti. Nastala je v najbolj oskurni provinci moje pameti, brez namena, da bi o stvari povedala svetu na intelektualen način kako me kaj boli. V vseh daljah najne domovine pojejo vetrovi podobne pesmi, vendar še ni nastopil pravi čas, da bi se jih slišalo. Težko je presedlati v nove vizije, ki nekaterim pomenijo popolnost, načelnost in popolno predanost \"Resnici\", takšni kot se kaže nekaterim, samo nekaterim v svoji novi podobi, ki pa je v bistvu le stara podoba, preoblečena v nova bolj blesteča oblačila in brokat. Ne morem zaupati sodniku, ki nosi škrlatno tuto in je bil nekdaj predsednik CKA-ja in je komunistične provenience ter ustavobranitelj bivše države, ko so se drugi zavzemali za neodvisnost Slovenije, ne morem zaupati medijem, če je predsednik skupščine RTV bivši predsednik KPS, ne morem zaupati Forumu za levico, če njen funkcionar v parlamentu spodbuja nacionalno nestrpnost s podtikanjem, da gre za pri kritiki zakona o izbrisanih za etnično čiščenje (kar je absolutna izmišljotina) in ne za nacionalni interes odškodnin, ki bodo bremenile nas in naše potomce (govor poslanca Jurija v parlamentu 11.1.2004), ne morem zaupati novodobnim bogatašem komunistične provenience, ki so se z legalno krajo polastili družbenega premoženja, ne morem zaupati politikom, ker so preveč arogantni in vzvišeni, da bi prisluhnili argumentom v nacionalnem interesu, interesom ljudstva. Ne morem zaupati politiki, ki se bolj vneto zavzema za izbrisane, kot se zavzema za odpravo krivic na tisoče pobitih udov Slovenskega naroda, brez sodnega procesa in ne za odpravo krivic nezakonito ukradenega in nacionaliziranega premoženja, kakor tudi ne za odpravo krivic anhovskim delavcev in prebivalcev, bolanim za azbestozo in še in še bi lahko naštevala narodove krivice, ki niso rešene. Mi se pa doma lahko jezimo, vsak po svoje in rešujemo te in druge pereče družbene probleme prikrajšanih kakor vemo in znamo, lahko tudi vpijemo na ves glas, s čim se strinjamo in s čim se ne strinjamo, vendar nobeden nas ne bo slišal. Zakaj? Zato ker je naša cena drugačne vrste, kot je njihova. Mi smo utopljeni v drugačen svet stvarnosti in zmoremo delovati drugače, s srcem in vestjo ter pretanjenim občutkom za krivice. Pa četudi s pesmijo, ki nima kakšne intelektualne prvine, predstavlja pa lahko žarek svetlobe osveščenja. Hvala, da si moje besede razumel in da si dal obema stranema čas za premislek oziroma pauzo. Tako je bolje! Dobromisleči ljudje se ne mislimo zahrbtno suvati, če želimo svobodno in odkrito povedati svoje mnenje. Papirnati hrami so običajno odsev časa, v katerem živimo. V njih se običajno najdejo vse zrahljane in zmanjšane suženjske vezi, ki so v spone vklepale ljudi besede.

Avtorica pesmi

[ Odgovori na to | # ]