(Članek avtorja F. Wöckel-a v reviji "Vegetarier" 9/10-96, prevedel J. Oniško)

Kajenje? V prisotnosti nekadilcev nikoli !

Splošno je znano, kar celo nekateri politiki javno priznavajo, da je tobačna industrija zelo "radodarna" napram političnim strankam in zna tudi pridobiti medicince in pravnike ter z njihovimi ekspertizami spretno operirati (pri nas v Sloveniji pa "operira" celo preko športnih organizacij, katere "sponzorira", op. prev.)

Izgleda, da je na takšen način možno z določenim ciljem kupiti politike in znanstvenike ter dejansko onemogočiti oziroma obiti veljavne pravne predpise, kot n.pr. o prehrambenih artiklih (gl. U. Eicke, Frankfurter Rundschau z dne 10.12.1988, str. 13: "V smislu tega prava bi morala biti cigareta že zdavnaj prepovedana"). Če se sme v trgovinah s prehrambenimi artikli prodajati tobačne izdelke, zaradi katerih že pri normalni uporabi (kajenje) vsako leto umre 2 do 2,5 milijonov ljudi na svetu (študija "World-Wach Institute 1986), potem je to legalizacija masovnega umora. "British Medical Journal" izraža mnenje, da so tobačni bossi "prodajalci smrti" in "masovni morilci". Britanski "Royal College of Psysicians" pa v tej zvezi govori celo o "holokavstu naših dni".

Tu je pravna država dejansko razveljavljena. Očitno imamo opravka s predstavniki industrije, ki ne poznajo nobenega usmiljenja pri zastrupljanju milijonov ljudi s svojimi proizvodi in ki so doslej celo uspeli ostati nekaznovani, medtem ko je običajni morilec ali ubijalec praviloma kaznovan z nekajletnim ali dosmrtnim zaporom. Od takšne mafijie z mamili tudi ni pričakovati nobenega usmiljenja, če gre za to, da blokirajo proti njim uperjene procese z vsemi sredstvi.

Tobačni dim velja kot ekstremno onesnaževanje okolja v zaprtih prostorih. Vsebuje več tisoč deloma izredno strupenih snovi kot formaldehid, ogljikov monoksid, dražilni strup acrolein in celo radioaktivni torij in radij. Pasivno kajenje je po mnenju Zveznega zdravstvenega urada (poročilo Zveznemu ministrstvu za zdravstvo 1988) vsaj stokrat nevarnejše kot azbestni prah.

Poškodbe zaradi pasivno vdihavanih tobačnih strupov mnogi ljudje takoj čutijo. Samo nekaj minut trajajoč vpliv pasivnega kajenja že lahko povzroči glavobol, pomanjkanje zraka, draženje sluznic dihalnih poti, vnetje oči, celo utrujenost, slabost in vrtoglavico. Medicinska literatura navaja razen tega povečano dojemljivost za infekcijske snovi v zraku in pri daljšem učinkovanju težje kronične zdravstvene motnje in posledična obolenja kot bolezni srca in rak, posebno pljučni rak. Zveza za pravice nekadilcev (Association for Nonsmokers' Rights) je v Angliji objavila študijo, po kateri umre letno samo v Nemčiji 15.000 ljudi zaradi pasivnega kajenja. To so ljudje, katere so kadilci popolnoma legalno zastrupili !

Sodniki v Nemčiji so dovolj predrzni, da kljub 15.000 mrtvih letno zaradi pasivnega kajenja, to prisilno pasivno kajenje načelno ne smatrajo za telesno poškodbo. To je škandalozna oblika kolektivnga izkrivljanja zakonov. Če prisila k pasivnemu kajenju poškoduje zdravje žrtve, kar je treba smatrati kot dejansko stanje, potem ni opravičila za to, da bi se povzročitelje te prisile odvezalo kazenske odgovornosti. Torej se mora telesna poškodba zaradi vsiljenega pasivnega kajenja vsekakor zasledovati po kazenskem pravu.

Nemška zvezna vlada dvomi, da bi lahko bila neka stroga norma primerno sredstvo, s katerim bi se preprečilo pasivno kajenje. Vendar mora biti jasno, da je to edino učinkovito sredstvo, s katerim se lahko zagotovi žrtvam pasivnega kajenja pravno zaščito. V zvezi z zakonsko zaščito nekadilcev so državni organi v Nemčiji ostali doslej ne samo nedejavni, temveč so praviloma zavrnili tudi vse ustrezne predloge. To prakso s strani države imenuje avtor zločinsko, ker se povzroča takšno težko trpljenje zaradi zdravstvenih poškodb pri pasivnih kadilcih.

Da gre tudi drugače, dokazujejo mnoge dežele, kot n.pr. Islandija, Norveška, Švedska; Belgija, Francija, USA, Kanada, Avstralija; Nova Zelandija, Hongkong, Singapur...tako je n.pr. kajenje na delovnem mestu v Kaliforniji striktno in splošno prepovedano, pravtako v javnih zgradbah in restavracijah. Kajenje na postajah londonske podzemne železnice stane petkrat več kot vožnja brez vozovnice. Na postajah so montirane alarmne naprave, katere se vključi pri požaru ali če nekdo kadi.

Angleška in ameriška sodišča ne odpravijo žrtev pasivnega kajenja na takšen ignorantski in zakon neupoštevajoč način kot nemška, saj je neka zaradi pasivnega kajenja oškodovana oseba dobila odškodnino v preračunani vrednosti 39.000.-DEM in v Ameriki je dobil nekdo, ki je bil na delovnem mestu pod bremenom pasivnega kajenja celo 130.000.-USD. Razen tega je bilo v USA neki nikotinski odvisnici celo odvzeto skrbništvo za njeno hčerko.

V USA obstoja cela vrsta sodnih postopkov proti tobačni industriji, katere vodijo tudi državne ustanove kot v zvezni državi Florida, ki toži 21 firm tobačne industrije na odškodnino v višini dveh milijard DEM, saj so ti stroški nastali državi z zdravljenjem poškodb zaradi kajenja pri prejemnikih socijalne pomoči. Šefom tobačnih koncernov grozijo razen tega po drugih sodnih postopkih visoke denarne in zaporne kazni, ker so učinek nikotina, ki spravlja v odvisnost, oporekali pod zaprisego - kljub dokazano drugačnemu znanju - in so s tem krivi, ker so po krivem prisegli. Ni dopustno, da se puhanje dima na račun drugih bagatelizira v Nemčiji kot "dolgoletna navada uporabe", medtem ko prisodijo angleška sodišča žrtvam pasivnega kajenja odškodnino in lahko kajenje v Ameriki privede celo do odvzema skrbništva.

Potrebni ukrepi:

S strani države:
1. Splošna prepoved direktne ali indirektne reklame za tobačne izdelke.
2. Prepoved kajenja v javnosti, posebno v javno dostopnih zgradbah, v vseh javnih prevoznih sredstvih, na javnih cestiščih, v parkih, v gozdovih in seveda na delovnih mestih.
3. Prepoved kajenja v stanovanjskem območju, v kolikor se tam nahajajo otroci, ali če se sosedje počutijo nadlegovane, ali če ima najemodajalec pomisleke zaradi obremenjevanja predmeta najema zaradi dima. Splošna prepoved kajenja v vseh stanovanjih, ki so zgrajena iz javnih sredstev.

S strani sodišč:
Vsako dimljenje naj se obsodi kot posiljevanje in telesno poškodbo ter naj se s tem utemelji izrek o odškodnini v korist žrtvam.
Opisane takojšnje ukrepe je treba razumeti kot zasilne. Resnično primerno in trajno rešitev pa lahko seveda predstavlja samo ustavitev pridelovanja tobaka, njegove predelave, trgovanja z njim in uporabe tobačnih izdelkov. Prodajno dovoljenje za tobačno mamilo - proizvod, ki učinkuje bistveno škodljivo za zdravje in celo smrtno - je bilo med javno diskusijo 1995 v Berlinu o zaščiti nekadilcev obsojeno kot legalizacija mafije z mamili. Očitno kontrolira tobačna industrija bistvene osnovne poteze politike in nujno nastane vtis, da gre tukaj za nek legitimiran in mednarodno delujoč zločinski kartel, ki operira z mamili.

Avtor Frank Wöckel, Pf. 213, 10003 Berlin, živi že 16 let konsekventno vegetarijansko in se ukvarja z ekološkimi in zdravstvenimi temami. V raznem časopisju publicira tekste o sledečih temah: presna prehrana, zaščita živali, etika prehrane, osnove religioznega načina življenja, prometna politika in zaščita nekadilcev.