Od povsod prihajajo vzdihi.
Nekaj bo potrebno storiti.
Ne nekaj, le to,
kar bi moralo zdavnaj že biti.
BOGASTVO
Odgovori si na preprosto vprašanje
- čigava je moja država -
in postani bogat.
ČIGAVA JE DRŽAVA
Mnogi narodi po svetu imajo že svoje države.
Le človek je še nima.
Nikjer.
Toda, čigava je država?
Država je od državljanov.
Torej je tudi moja.
Tudi njena.
Tudi njegova.
Tudi tvoja.
DELNICA MODERNE DRŽAVE
Delnica države je vrednostni papir, ki zagotavlja lastniku stalno upravljalsko pravico in stalno mesečno dividendo.
Lastnik delnice države je vsak njen državljan.
Delnica države nima nominalne vrednosti.
Delnica države ni prenosljiva.
Vir in mera dividende je davek od dobička vseh podjetij v državi v celoti.
Minimalna ciljna vrednost za vse državljane enake mesečne dividende je deset odstotkov povprečne mesečne neto plače v državi.
Delnico države izda Banka države.
Zakon o Delnici države sprejmejo državljani na referendumu z dvotretjinsko večino.
Ciljna vrednost mesečne dividende v državi Sloveniji je 100 EUR.
MODERNA EVROPA
Hoteti in znati ni vedno enako, rezultat enačaja pa je vedno le eden.
Da bi bil dober, mora Evropa sprejeti le nekaj modernih načel:
- združitev - odločitev vseh,
- izključitev - odločitev vseh ostalih,
- izstop - odločitev izstopajočega,
- odločanje - večinsko na osnovi teže dividende posamezne države v dividendi Evrope,
- dvojni državljan lastnik dveh delnic.
Slabih rešitev in vojn pa je Evropa že sita.
ČLOVEKOVA PRAVICA
Potrditev civilizacijske pravice človeka imeti državo in gospodariti z njo, ne bo škodovala tvojemu zdravju, tvojemu bogastvu še manj.
Tvoji državi pa bo prinesla velik uspeh in ugled, ker bo postala gospodarna, učinkovita in realno demokratična.
DRŽAVA
Država je podjetje, organizirano za izvajanje interesov vladajočega razreda.
Delnica države vzpostavlja nov interes.
Nov razred.
Novo oblast.
Interes, razred in oblast civilne družbe.
Neenačbo virtualne demokracije: en človek en glas,
transformira v enačbo realne demokracije: en človek, ena delnica, en glas.
SLOVENIJA
Najuspešnejša država socializma, Slovenija, je še danes, kljub dejansko pretežno državni lastnini, boljši gospodar od mnogih privatnih in vseh tranzicijsko privatiziranih gospodarstev.
Usodno napako bi storila, če se še pred razprodajo premoženja in izgubo identitete ne bi privatizirala prej sama.
Zase, Evropo in ves civiliziran svet.
Last nad podjetji postane za človeka in narod neusodna, lastnik pa, domač ali tuj ali država pa prijatelj ne vrag.
ZGODBA O KROMPIRJU
Kmet poseje krompir.
Pridelek poje do zadnjega krompirja.
Za novo setev si sposodi seme od soseda.
Pridelek poje do zadnjega krompirja.
Novo setev seje hlapec pri sosedu.
FORMULA USPEHA
Dvakrat več je polkrat manj.
Ali nič.
Če hočeš mir, svobodo in neodvisnost, sej le svoje seme.
Velja za vse.
Kmeta, podjetje, tudi državo in narod.
SOCIALNA DRŽAVA
Razponi v plačah, ki dvigajo cene in stroške, da ta spodnji živeti ne more, davki na plače, ki dvigajo stroške in cene, da ta zgornji delati noče, armade uradnikov, ki dvigajo stroške in cene pri zbiranju sredstev za pomoč prepotrebnim, dotacijo cen, socialni dodatek, otroški dodatek, dodatek za golaš s kruhom za glas na volitvah za zmago socialne države.
Perpetuum mobile manipulacije človeka.
Le to in nič več, je socialna država.
JUGOSLAVIJA
Bila je vojna kot vse ostale.
Vojna za last in oblast.
Lastnik kapitala je bila družba, lastniki družbe pa individualno neimenovani.
Nekdo je razlagal, da so to narodi, drugi, da so republike, tretji, da je federacija.
Najneumnejši so govorili, da družbena lastnina sploh ni lastnina.
Najpametnejši so neumno laž vzeli dobesedno.
Nihče več ni hotel priznati edinega ustavno zakonitega lastnika, državljana, civilne družbe.
Začela se je druga revolucija.
Razlastninjenje civilne družbe.
Namesto, da bi družba izdala delnico, je izdala lastnika.
In družba je postala necivilizirana.
CIVILNA DRUŽBA
Pojem sam je definiran s svojim nasprotjem.
To so državljani v uniformah.
Ko slečejo uniforme, ko niso v službi, jaslih, vrtcu ali šoli, so civilisti, civilna družba.
Civilna družba so torej vsi državljani ob prostem času, razen morda politikov, ki delajo noč in dan.
Nikakor pa civilna družba ne pomeni še civilizirane družbe.
Ta bo to šele takrat, ko bo noč in dan kontrolirala svojo izvoljeno oblast z delnico države v roki.
HAAG
Edini resnični vojni zločin je vojna sama.
Konkretni zločini pa so navadna zločinska dejanja v pristojnosti rednih sodišč.
Haag mora postati grožnja in slaba vest vsem neciviliziranim politikom in ne usoda samo nekaterih zločincev.
Če pa se hoče dokazati, da je tudi vojna le usoda narave in ne delo človeka, je tako sodišče nevarno, tribunal zmagovalcev pa grožnja vsemu človeštvu.
TRANZICIJA
Hitra in mirna tranzicija socializma, z levo roko v desni žep do kapitalizma, je lahko zgolj slučajna.
Korekcija, da bo nova država tudi socialna, kar že v osnovi predpostavlja veliko skupino revežev, ki jim bo potrebno pomagati, pa nevarna zmota.
Občutek prevare ob streznitvi in novo socialno revolucijo ob nastopu prve krize lahko prepreči le privatizacija države z izdajo neprenosljivih delnic države svojim državljanom.
NEMOČ ESTRADNIH POLITIKOV
Politiki tradicionalnega kapitalizma so v največji možni meri izpostava interesov kapitala iin uživajo tudi njegovo podporo.
Tako, nehote, preko uveljavljanja teh interesov, čuvajo tudi dobiček, seme vsake družbene reprodukcije.
Nasprotno pa so politiki novodobnega kapitalizma prepuščeni sebi in estradi.
Kot glumači in popevkarji.
In naj se še toliko trudijo, vedno jim za seme denarja zmanjka.
Stare zaloge pa kopnijo.
EVROPA
Politični projekt večnacionalne Evrope je zaenkrat le slaba kopija nekdanje Jugoslavije.
Zamenjava realne identitete, izražene z lastno valuto vsake države, z izražanjem identitete narodov preko politkomisarjev v skupnem evropskem organu, pa se sliši kot neslana, toda nevarna šala.
Kot ta, da bo glas posamezne države odvisen od števila njenih prebivalcev.
Ukinjeno in novo identiteto držav mora in more vzpostaviti le delnica države.
Delnica Evrope, Nemčije, Poljske...
MODERNA EVROPA
Hoteti in znati ni vedno enako, rezultat enačaja pa je vedno le eden.
Da bi bil dober, mora Evropa sprejeti le nekaj načel:
1. združitev - odločitev vseh
2. izključitev - odločitev vseh ostalih
3. izstop - odločitev izstopajočega
4. odločanje - večinsko na osnovi teže dividende posamezne države v dividendi Evrope.
5. dvojni državljan lastnik dveh delnic.
Slabih rešitev in vojn pa je Evropa že sita.
PARADOKS
Zares čudno je dejstvo, da evropski ekonomisti in politiki ne vidijo, da delajo enako napako, kot so jo delali marksistični planerji.
Hrana in še kaj mora biti zastonj ali poceni, ne glede na stroške, da bo delavstvo mirno.
Iz votlega v prazno pretakajo iz raznih skladov silne denarje, si delajo drago plačano delo in se pogajajo ob obilnih banketih.
Kot da bi ne bilo bolj produktivno deliti dividende potrošnikom in ne proizvajalcem, cene pa naj bodo prave.
Toda kako bi potem nadzirali kmete, ki jim delijo subvencije in se hvalili pred ljudstvom, kako da skrbijo za njegov blagor.
Ne bo lahko, kajti delnica države bo naredila ravno to.
Nadomestila armade birokratov.
DAVOS IN PORTO ALEGRO
Nič ni narobe s trditvijo, da velja staviti vse na denar.
Kot ne s trditvijo, da velja staviti vse na človeka.
Toda, verjeti posamič ni nobeni.
Stava je prava le na oba.
En človek - ena delnica - en glas.
MEJE RASTI
Ne narava sama, nenaravna distribucija finančnih sredstev med državljani in med državami postavlja vse ostrejše meje rasti.
Invalidna delitev denarja ustvarja invalidno povpraševanje, to pa proizvodnjo invalidne hrane in energije.
Černobil in nore krave so le najvidnejši učinki te bolezni.
Meje rasti bo ob zmanjšanem riziku za življenje odprla le delnica države.
GLOBALIZACIJA
Globalizacija kot sistem za ohranjanje visoke stopnje rasti izkoriščanja narave za zadovoljevanje potreb bogatih, zasnovan na nezdravju in revščini večine človeštva, nosi v sebi poleg političnih tudi mnogo hujše nevarnosti.
Narod, ali druga skupnost, ki bo hotela ohraniti svojo identiteto, zdravje, celo življenje, v splošni liberalizaciji pretoka blaga, kapitala in ljudi, se mora oblikovati v državo, ki bo v mednarodne odnose vstopala kot brezhibno organizirano podjetje v lasti njenih državljanov.
Le tako se bo lahko upirala za življenje in zdravje nevarnim predpisom v postopkih harmonizacije okoljevarstvenih, zdravstvenih in prehranjskih zakonov.
KOLHOZ
Globalizacija ekonomskih odnosov na področju prehrane lahko prinese le dvoje.
Ali evolucijo novega človeka, ki bo popolnoma odvisen od zdravil, kar je malo verjetno, ali globalno smrt civilizacije, kar je bolj verjetno.
Toda zdrava pamet pravi, da ni nujno ne eno ne drugo.
Oskrbovanje prebivalstva s hrano mora biti organizirano čimbolj lokalno, ne pa globalno.
Od kmeta do potrošnika mora voditi dnevna pot, brez konzervansov in pasterizacije.
Glavni instrumenti kontrole kvalitete hrane pa nos in jezik gospodinje in zdrava kmečka družina, ne pa oko inšpektorja, ki prebira podatke na privlačni embalaži.
RUSIJA
Malo kateri narod ljubi tako silno, kot ruski svojo državo.
In zelo verjeti je, da slovanska duša ne bo prenesla nikoli, ko »matka Rosija« postala bi mačeha svojim ljudem.
Prej bi umrla.
NOVA EKONOMIJA
Nova ekonomija, priljubljen izraz mnogih politikov, ki sploh ne vedo o čem govorijo, temelji le na principu finančnih piramid in investiranju bodočih dobičkov.
Ko pa tujega semena zmanjka, se nova ekonomija spremeni v staro.
Prezadolženost in stečaj.
Zares novo ekonomijo bo uvedla le delnica države.
AMERIKA
Celo Amerika, kot ekonomsko najuspešnejša država na svetu, zase misli, da je slab gospodar.
Po drugi strani pa so mnoga podjetja, ki po dodani vrednosti presegajo velikost mnogih držav, zelo učinkovita.
Razlog je jasen.
Delničarji odločajo na osnovi realnih dejstev, volivci na osnovi praznih obljub.
PRIVATIZACIJSKE LUKNJE
Kaj drugega le so lahko povzročile brezplačne privatizacije državnih aktiv, kot prepir in pretep in privatizacijske luknje v žepih večine na račun manjšine.
Tako je nekdo tudi načrtoval.
Naivni, neumni ali zviti politiki pa so to sprejeli.
Vaba in past za prepir in pretep pa je bila skrita v vprašanju, čigava so podjetja, namesto, čigava je država.
Divide et impera.
INFLACIJA
Ker je cena le vsota vseh plač in dobičkov, ki sodelujejo v procesu produkcije nekega produkta, tudi družbenega, je inflacija izključno posledica krčevite borbe gospodarskih subjektov za lovljenjem primerljivega dobička njihovih konkurentov.
Kajti le primerljiv dobiček jim daje primerljivo enake pogoje poslovanja.
In le primerljiva dividenda na delnico države lahko pokaže njeno pravo moč.
Kot tudi uspešnost njene vlade.
Kajti, kakšen bo dobiček podjetij in ali sploh bo, določa krovno podjetje, država.
Vlada, ne pa uprave podjetij.
V globalu.
S proračunom.
Inflacijo brez žrtev pa bo odpravila le delnica države.
PODJETJE
Če bi bili enaki lastniki podjetja vsi zaposleni, bi delili dobiček vsem enako.
Če je lastnik podjetja država in se del dobička deli zaposlenim, ne more veljati drugačen princip.
Če je lastnik podjetja moder podjetnik in more in hoče in mu dobiček dopušča deliti trinajsto plačo, bo uporabil enako načelo.
Če pa je modra tudi država, bo ta princip uzakonila.
V nobenem primeru pa dobiček ne sme biti proračunski vir, s katerim razpolaga politika.
Politika mora biti v naprej znan strošek, ki se pokriva z ddv.
Od dobička pa prste vstran.
Ta je od lastnikov.
DEJSTVA
Vsaka država, ki pobira davek od dobička, je v ekonomskem smislu krovno podjetje vseh podjetij, registriranih na njenem ozemlju.
Dividenda države je davek od dobička pravnih oseb na njenem teritoriju.
Lastniki države so njeni državljani.
Lastniki imajo pravico do upravljanja in pravico do dividende.
DELNICA DRŽAVE PRINAŠA
Zaščito dobička, semena družbene reprodukcije.
Integralno kodo družbenega odločanja: en človek, ena delnica, en glas.
Objektiven kazalec uspešnosti delovanja vlade.
Državljanom dividende in integralno informacijo za politično odločanje.
Vladi in parlamentu instrument za uravnavanje delitvenih razmerij.
Državi jasne kriterije združevanja in razdruževanja.
UČINKI DELOVANJA DELNICE
Vzpostavitev dinamičnega ravnotežja produkcijskih faktorjev, dela in kapitala, plače in dobička, pridelka in semena.
Povečevanje donosnosti gospodarstva.
Odprava stroškovne inflacije.
Zmanjševanje razlik v prihodkih prebivalstva.
Uravnoteženo povpraševanje.
Odprava odporov proti tujim vlaganjem.
Demistifikacija politike.
ZA ALI PROTI
Zakaj biti proti zakonu, ki ugotavlja, da so lastniki države le njeni državljani in nihče drug.
Proti zakonu, ki uresničuje večni sen vseh ljudi o življenju enakopravnih državljanov v pošteni in pravični državi.
Proti zakonu, ki pravi, da je vrednost domovine enaka tvoji ljubezni do nje.
Proti zakonu, ki pove, da države ne smeš prodati in ne podariti.
Proti dividendi, ki te sproti obvešča, kako vlada upravlja tvoje premoženje. Proti delnici, ki pravi, da moraš kot dober gospodar od vlade zahtevati visoke dobičke.
ZA BODO GLASOVALI
Otroci in matere z olajšanjem,
dijaki in študenti, ki jim vsak tolar prav pride,
delavci, ki jih stalna rast razponov plač spravlja v obup,
direktorji in strokovnjaki, ki jim poslej ne bo nerodno prejemati zasluženo visokih plač,
podjetniki, ki jim bo dobiček v ponos,
kmetje, ki jih ne bo strah nelojalne konkurence,
upokojenci, ki jim bo to dokaz, da njihov glas še vedno velja,
uboge pare, ki ne bodo več na smrt odvisni samo od dobrote drugih,
inteligenca, ki bo delnico sprejela kot visoko kulturno dejanje, kot začetek materializacije človekove pravice do življenja,
politiki civilizacijskih nazorov.
Proti objektivno ne more biti nihče.
NOVINAR
Vsak človek bi hotel biti neodvisen, toda, dokler je njegovo življenje odvisno od plače, neodvisnosti ni.
Novinar in njegov medij pa, ki hočeta sodelovati v kontroli oblasti, morata svojo odvisnost iskati in najti v civilni družbi.
Ne v politiki.
Polno neodvisnost pa lahko prinese le dividenda države blaginje.
To bo takrat, ko bilanca podjeta čista bo stroškov, namesto ljudi pa delali stroji.
Od povsod prihajajo vzdihi.
ZGODBA O KROMPIRJU
