Hrana za zdrave, hrana za bolne

sobota, 20. december 2003 @ 05:59 CET

dr. France Susman

Žival se rodi dovršena, človek se mora sam narediti, zato ima svobodno voljo. Kako se prehranjujejo zdravi, kako bolni? Tisočletne izkušnje človeštva se stekajo v ameriškem higienizmu, ki znanstveno utemeljuje preprosto dejstvo, da je človek zdrav, v kolikor uživa sončno hrano.

Krvava sled kajnitov

Človek je, kar jé; smo, kar jemo. Od zasvojenosti živijo in se bogatijo tisti, ki proizvajajo in trgujejo s hrano, ki človeka tako zveže, da se ne more osvoboditi. Obveščevalna sredstva so odvisna od reklame, zato je učinkovito osveščanje o zdravem življenju prek medijev nemogoče. Švicarske železnice so prevažale plačane oglase o zdravi prehrani in o škodljivosti mesa, pa je parlament prepovedal tako reklamo, češ da je politična. Reklama za meso pa je seveda zgolj gospodarskega značaja! V preteklosti je bilo veliko ljudi pobitih ali diskriminiranih, ker so se drugače prehranjevali kot je predpisovala denarna oblast.

Sokrat in Jezus sta bila obsojena na smrt, ker sta ogrožala obstoječi gospodarski sistem. Sokratov učenec Platon nam je ohranil zlasti v knjigi Država védenje o tem, da sta živinoreja in mesojedstvo vir bolezni in vojn. Jezusov zgled in nauk pa so potvorili v pravo nasprotje, tako da so celo njegovo uradno ustanovitev zdrave, nekrvave prehrane ob zadnji večerji spremenili v potrditev glavnega greha človeštva z ovčjo pečenko na njegovem krožniku. Skozi stoletja so pomenili cerkveni prazniki strah in trepet živalim, ljudem pa najtežje bolezni.

Zgledi vlečejo

Pred kratkim so kazali na Pop-teveju film o ozdravitvi najhujših bolezni s kratkim postom. Ob tej priliki je bilo tudi rečeno, da ta dejstva uradni krogi skrbno prikrivajo. Človek ima svobodno voljo, zato lahko naredi iz sebe mogočen tempelj ali pa razvalino.

Marsikdo sklene, da bo z novim letom, z rojstnim dnevom ali med počitnicami odpravil slabe navade, pa ga omami okolje. Zato je še kako potrebno, da slišimo in vidimo ljudi, ki so iz sebe nekaj naredili, in v prvi vrsti na področju zdravja. Kaj nam pomeni lepa hiša, velik avto, kultura in tehnika, če nam stalno grozijo hude boleče bolezni, ki nas končno predčasno ugonobijo? Med nami je toliko veselih in zdravih ljudi kot nikoli poprej.

Walter Sommer je v Nemčiji razširil vedenje o presni prehrani. Ko je bil star 36 let je na smrt zbolel, izgubil je vse zobe. Odšel je v ZDA, da bi našel pot do zdravja. Našel ga je v higijenizmu, ki uči že 150 let, da je pretežno nekuhana, presna hrana vir vitalnosti. 90-letni Sommer je po cele dneve predaval v mojem centru v Nemčiji, potem pa mi je do dveh zjutraj pripovedoval o svojih izkušnjah. Brez zob je dočakal 99 let. Nam ni treba v Ameriko, da se seznanimo z ljudmi, ki so se osvobobili bolezni in zaspanosti. Ko sem po desetletjih spet prišel domov, sem prinesel knjigo Helmuta Wandmakerja Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem. Avtorja osebno poznam. Med vojno je bil dvakrat težko ranjen, tudi v glavo, pa je v visoki starosti zdrav, delaven in zelo uspešen. Ob njegovi knjigi je precej Slovencev prešlo na zdravo življenje. 30 se jih je izpovedalo v knjigi Zdravje v živi hrani. Pravkar je izšla svetovna uspešnica Živeti zdravo zakoncev Diamond, po kateri se ravna veliko lepotic, med njimi tudi Klavdija Schiffer. Kmalu izide knjiga Živa hrana Ernsta Guenterja, ki je v hrvaškem prevodu sprožila prehranbene spremembe tudi v Sloveniji.

Prvi korak

Grof Lev Tolstoj, ki je baje še danes najbolj bran avtor na svetu, je napisal knjigo Pervaja stupenj (stopnica, klin pri lestvi) kot uvod v kulturno zgodovino človeštva v luči pitagorejske filozofije. Te knjige se pa seveda nikjer ne dobi. Iz nešteto avtorjev, filozofov, pesnikov, ustanoviteljev religij kaže pot k osebnemu in družabnemu miru in zdravju.

Prvi korak v to smer je opustitev krvave prehrane. Danes je vse to lažje, ker imamo pravo nadomestilo za meso: pšenične beljakovine so tako podobne živalskim, da so jih leta 1745 na bolonjski univezi poimenovali gluten - po mišici nad stegnom, ki se imenuje gluteus maximus, po naše torej nekako šunka. Pšenično meso se na našem trgu prodaja pod slovenskim zaščitenim imenom slovit. Japonska beseda za pšenične beljakovine je seitan, ki pomeni: to so prave beljakovine, to je pravo meso. Nikjer na svetu ni toliko družin, kjer izpirajo škrob iz pšenične moke (kar ostane, so beljakovine), kot ravno v Sloveniji. Najbolje teknejo zrezki, ki so opraženi na olju, ali pa panirani s sojino omako, drobtinami, čebulo in majaronom. Nekateri majhni obrati po vsem svetu so izpopolnili recepte do take popolnosti, da je lahko zamenjati krvave z nekrvavimi zrezki. Posledice za zdravje, ekologijo, ekonomijo in odnose med ljudmi so neverjetno velike. Sedaj samo še čakamo, da bo kak privatnik, ki ima sredstva, razumel, da je v prehodu na pšenične beljakovine začetek prave svetovne revolucije. Ljudje, predvsem mladi in med njimi izobražane ženske, se hitro sprijaznijo s to novostjo, ki ni nova, saj so pšenične beljakovine kot rastlinsko meso poznane že najmanj 1500 let. Sojini izdelki, zlasti kot sir - tofu, so drugo nadomestilo za živalsko meso.

Naslednji korak je v zmanjšanju obrokov. Luigi Cornaro je na smrt zbolel pri 40 letih kot je bila v 17. stoletju kar splošna "navada". Pa mu je neki zdravnik, ki je izhajal iz esensko-pitagorejske tradicije v salernitanski medicinski šoli svetoval, naj ugotovi najmanjšo potrebno količino hrane. Ustalil se je pri približno 3/4 kg hrane, vključno pijače na dan. Tako je Cornaro pri klenem zdravju pisal filozofske knjige pri svojih 80 in 90 letih in umrl star 100 let. Po njem se imenuje zmanjševanje količine hrane - kornarizem. Najprej se opusti zajtrk. Do opoldne se uživa samo voda, čaj, sokovi ali pa sadje. Posledice so takoj vidne. Res je, da je bolje večkrat malo jesti, kot pa malokrat veliko, še bolje pa je malokrat malo. Dvakrat na dan je dovolj. Kdor pa je samo enkrat na dan, kakor priporoča Esenska poslanica miru, poje največjo hvalo svojemu zdravju. Vse je stvar navade.

O mleku in mlečnih izdelkih bomo poročali obširno. Če damo teletom kuhano mleko, zbolijo. Nobena odrasla žival ne pije mleka. Kar pa ni naravno, tudi ni zdravo. Naravno je, da je mleko za otroke in mladiče - in sicer od lastne matere. Sir je res za mnoge nepremagljiva strast. Kot nadomestilo bo treba začeti delati sir iz glutena (tega pridobivajo popolnoma naravno, zgolj z izpiranjem, škrobarne po vsem svetu, največ pa v Nemčiji) in sicer je doslej izdelan recept za rumeni ameriški sir in za mozzarello.

Kot študent sem v Argentini dobival veliko mleka, belega kruha in raznih buhteljnov. Nihče od sošolcev ni imel toliko kožnih izpuščajev kot jaz. Antrax so mi pozdravili z merkurokromom, do tedaj pa je bil skoro pogosto smrten. Sošolci so pa hodili na zdravljenje zaradi notranjih bolezni. S prebiranjem knjig pitagorejskega zdravnika dr. Cartona sem sam ugotovil, da mi je obilica škroba v kruhu povzročila gnojne čire.
V vodi netopne škrobnate molekule krožijo kot solidni kompaktni delci kruha po krvi in limfi. Celice jih ne morejo prebaviti. Zato si telo nenehno prizadeva, da bi se teh tujkov znebilo, posledica pa so pogosti prehladi, vnetja, čiri, gnojenje. Škrobnate molekule - to je gnoj. Pomislimo, koliko škroba použijemo in koliko ga damo otrokom. Nadomestilo? Beljakovinski kruh iz glutena, soje in nekaterih drugih dodatkov, ki zamenjajo obilico (okoli 80%) škroba v kruhu. Dokler ni bilo škrobarn, seveda tudi ni bilo glutenske moke, iz katere se dajo narediti tudi okusne juhe, palačinke in napitki.

V pripravi je pečenje beljakovinskega kruha (katerega bodo smeli uživati tudi številni sladkorni bolniki). Prav dobra je beljakovinska potica, ki je sladka brez umetnega sladkorja in umetnih sladic. Iz vsega povedanega lahko sklepamo, da bo močno razširjeni prvi korak k zdravju zaustavil propadanje kmetijstva. Polja bodo spet porumenela od pšenice. Slovenci lahko postanemo vodilni pri teh spremembah. Obilico škroba v krompirju nadomestimo z okusnejšim in bolj gospodarskim topinamburjem. Lahko se organiziramo in ga izvažamo. Raste kar sam - brez dela. Rdeča pesa v surovi obliki sodi k vsakdanji hrani leto in dan. Učinek je nepopisen, saj se jo uspešno uporablja celo pri zdravljenju raka.

Znanje za hudo uro

Navada, zlasti prehrambena je seveda železna srajca. Kdor se prehranjuje in živi tako kot vsi drugi, bo tudi doživel bolezni kot vsi drugi. Zdravi, oziroma tisti, ki hočejo ozdraveti, vedo, kako se je treba prehranjevati, tisti pa, ki so bolni, oziroma bodo zboleli, pa se prehranjujejo tako kot ljudje po bolnišnicah, kjer se pač kuha hrana za bolne in ne za zdrave. Ko žival zboli, neha jesti.

Prav zato je neznanje o naravni človeški prehrani usodno tisti trenutek, ko potrka bolezen na naša vrata. Koliko ljudi si pravi: kaj naj sedaj jem, da bom ozdravel? Ko zboliš, se moraš najprej notranje očistiti z vodo. Pri roki imamo sok kislega zelja, ki notranjost prav hitro očisti. Klasično sredstvo za notranjo čiščo pa je glauberjeva sol - natrium sulphuricum, ki jo priporočajo domala vsi zdravniki, ki imajo opravka s postom. Prvi med njimi je bil dr. Otto Buchinger, ki je s postom ozdravil nad 35.000 ljudi. V Nemčiji deluje nekaj sanatorijev po njegovih ugotovitvah.

Vzame se 40 gramov navadne ali pa 20 gramov dehidrirane glauberjeve soli, razredčene v litru čaja. Za nekatere ima sol pač neprijeten okus - po soli. Zanimivo je, da navadno prav težki bolniki ne prenesejo okusa glauberjeve soli. Kdor je mormalno kuhano hrano, bi se moral vsaj enkrat na mesec očistiti. Esenska poslanica miru priporoča en dan v tednu kot postni dan in to nedeljo. Tako ima tudi gospodinja en prosti dan na teden.

Znano je, da je zelo koristno, imeti vsaj en sadni dan na teden. Sadje uživamo najbolje mono, to se pravi samo eno vrsto sadja ob enem obroku, še bolje pa je - cel dan samo eno vrsto sadja. Učinek je ogromen. Kdor je sposoben preiti na pretežno, to je kakih 80% presno hrano, začuti že po petih dneh velike spremembe na področju ustvarjalnosti, zdravja, počutja, lahkotnosti, miru in spanja.

Zelo shujšani ljudje in duševni bolniki pa se morajo pri spremembah navad obrniti na izkušenega zdravnika, če ga kje najdejo. V Sloveniji jih je že nekaj. Pri spreminjanju jedilnih navad je tudi zelo koristno, da pospravimo iz hladilnika in shrambe zapeljive, nezdrave snovi in jih nadomestimo z bolj zdravimi. Tako je dobro imeti v hladilniku pšenično meso za trenutke slabosti, ko se nam nujno zahoče spet po "ta pravi, krepki hrani, ki te nasiti in napolni".

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2003120717590578