NARAVNO ZDRAVLJENJE ALERGIJ Z ZDRAVO PREHRANO
IN ŽIVLJENJSKIMI NAVADAMI

The Kushi Institute of Europe
spletna stran: www.macrobiotics.nl
vir: http://kushi.yourwebinfo.com/
webinfo/prezentace.asp?site=
3&page=75

poslovenil Mitja Fajdiga
jezikovno izboljšala Andreja Pavle

NARAVNO ZDRAVLJENJE ALERGIJ

Prehrambna priporočila

Upoštevajte posebna priporočila, že zapisana za posamezno vrsto alergičnosti, in prehrambna navodila, navedena na koncu knjižice. Splošna navodila so sledeča:

· v vsak obrok vključite polnovredno žito v zrnju, torej rjavi riž, riž, proso ali ječmen, začasno pa se je treba odreči predelanemu žitu in živilom iz njega;

· zelenjava naj se pripravlja raznovrstno; poudarek naj bo na zelenjavi, ki je bogata z železom, recimo zeleni ohrovt, zelenje gorjušice, repe in druge zelenolistne zelenjave; za boljšanje krvi se priporoča korenasta zelenjava, zelo dobrodejna pa je tudi stročnica azuka, kuhana z jedilno bučo in algo kombo; zelenjava naj se duši le na brisu sezamovega olja in se lahko uživa nekajkrat na teden;



· omejijo naj se stročnice in živila iz njih, jedo naj se predvsem majhne stročnice z malo maščob, recimo leča, čičerika in azuki;

· morske alge vsebujejo veliko rudnin in vitaminov, zato krepijo kri ter omogočajo hitrejše izločanje kemikalij in strupov iz telesa;

· uporablja naj se čim več ekološko pridelane hrane in se ogibati se je potrebno hrani, ki je pridelana ali obdelana s kemikalijami; enako velja tudi za gensko spremenjeno ali obsevano hrano;

· vsak grižljaj naj se prežveči vsaj 50-krat; s tem postaja hrana v ustih bazična, boljša se kri - oboje pa nas neposredno varuje pred alergijsko preobčutljivostjo;

· v nadaljevanju so navedena nekatera posebna domača zdravila, med drugim posebne jedi, napitki in pripravki za zunanjo uporabo.

Priporočljiv življenjski slog

Priporočajo se sledeče koristne življenjske navade:

· vsak dan si 5 do 10 minut drgnite celotno telo z vročo mokro brisačo, ki jo najprej namočite z vročo vodo in dobro ožmite; drgnjenje telesa bo izboljšalo njegovo prekrvavitev, pospešilo njegovo čiščenje in ga okrepilo, da bo laže črpalo energijo iz okolja;

· ohranjajte dobro telesno pripravljenost; redna telesna vadba izboljšuje izkoristek kisika pri dihanju in bojša kri;

· odrecite se dolgemu tuširanju ali ležanju v kadi, ker s tem telo izgublja rudnine in se slabijo kri, sokrvica in druge telesne tekočine; če se že kopate v vroči kadi, tu pa tam vrzite v vodo pest soli;

· čim več se gibajte zunaj, v čistem, zdravem okolju; rastline in drevesa dajejo kisik, boljšajo delovanje pljuč in lajšajo moteno sprejemanje energije iz okolja;

· čim manj uporabljajte električne aparate, recimo računalnik, televizijo in mobilni telefon;

· ogibajte se plastike, kemikalij in drugih umetnih snovi v okolju, med drugim tudi umetnih vlaken, sintetičnih oblačil, kozmetičnih sredstev, gospodinjskih čistil in loščil ter umetnih gradbenih materialov; v čim večji meri uporabljajte naravne snovi, ki naj bodo rastlinskega, ne živalskega izvora.

OPOZORILO IN POZIV K PREVIDNOSTI

V primeru anafilaktičnega šoka, ki je smrtno nevarna alergijska reakcija, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.

Življenjsko nevarna je tudi alergičnost na arašide ali druge oreške. Kdor je alergičen nanje, naj se jim odreče, enako velja tudi za arašidno maslo, olje in vso hrano, kozmetična sredstva, kreme oziroma mazila iz oz. z dodatkom arašidnega olja. Taka živila se lahko začnejo znova uživati le pod strokovnim nadzorom ali v prisotnosti zdravnika.

Če alergijski simptomi nočejo izginiti ali se celo poslabšujejo, obiščite zdravnika ali drugo zdravstveno osebo.

Pri nakupovanju hrane preverjajte vsebnost, ki je izpisana na ovojnini, in se odrecite tistim, ki vsebujejo kemične dodatke, umetna barvila in arome ter gensko spremenjene sestavine.

Domače zdravilo ume-šo-kuzo

Ume-šo-kuzo boljša kri, urejuje prebavo in daje telesu energijo. S tem ko povečuje naravno zdravstveno odpornost, varuje tudi pred mnogimi vrstami alergije. Pripravlja se tako, da se 1 čajna žlica kuza raztopi v 2 do 3 jušnih žlicah vode. Doda se še skodelica hladne vode in zmeša. Zmes naj zavre na zmernem plamenu in ob stalnem mešanju naj se gosti 2-3 minute, dokler ne postane prozorna. Doda se 1 do 1 cela umeboša, ki se pred tem izkoščiči, seseklja in zmasti v kremo. Plamen naj se zmanjša na najmanj. Doda naj se nekaj kapelj (do 1 čajne žličke) tamarija (naravne sojine omake) in blago premeša. Na majhnem plamenu naj se kuha in gosti 2 do 3 minute. Popije oziroma poje naj se še vroče.

Domače zdravilo sladek zelenjavni napitek

Preveč sladkorja, medu, sirupa, rožičevca, kakava in drugih sladil slabša kri, sokrvico in telesne tekočine, kar vse omogoča pojavljanje številnih obolenj, z alergijo vred. S sladkim zelenjavnim napitkom se teši želja po sladkem, obenem pa je kakovosten napitek brez stranskih posledic, recimo hipoglikemije ali stalno prenizkega krvnega sladkorja. Lajša poželenje po enostavnem sladkorju in močnejših sladilih. Napitka se ne začinja in se ga jemlje skodelica na dan ali vsak drugi dan, zlasti sredi popoldneva ali pozno popoldan; jemlje naj se en mesec, pozneje pa po želji.

Za pripravo sesekljamo enako količino čebule, korenja, zelja in sladke jesenske ali zimske buče. Zavremo 3- do 4-kratno količino vode, vanjo vsujemo vso sesekljano zelenjavo, pustimo zavreti in naj vre približno 3 minute. Potem zmanjšamo plamen in pustimo, da se počasi kuha 20 minut. Tekočino odtočimo za napitek, kuhano zelenjavo pa shranimo za pripravljanje prilog ali obare. Tekočino se pije vročo ali ohlajeno na sobno temperaturo. Napitek ohrani svojo kakovost do 2 dni, če se hrani v hladilniku, pred pitjem pa se mora ponovno segreti vsaj na sobno temperaturo.

PRIČEVANJI O OZDRAVITVI

Zdravnica si je ozdravila navzkrižno alergijo na kemikalije

Sherry A. Rogers, po poklicu zdravnica splošne prakse, ki je v svojih 30-ih letih živela v severnem delu zvezne države New York, je neznosno trpela zaradi živo rdečega kožnega vnetja - ekcema, ki je prekrival levo spodnjo polovico njenega lica, imela je stalne težave s sinusi, ponavljajočo se astmo, hud migrenski glavobol, kronične bolečine v hrbtu, kot posledico stare poškodbe zaradi padca s konja, in kar naprej je bila izčrpana ter potrta.

V naslednjih desetih letih je postala še alergična na novo oblogo formica na pultih in mizah ter na druga kemična sredstva v pisarni in doma. Navzkrižno alergičnost na kemikalije je brezuspešno zdravila z injekcijami, niso ji pomagali ne vitamini, ionizator, bombažna posteljnina, ustekleničena voda, dodaten kisik niti alufolija. Konec 1980-ih se je začela prehranjevati makrobiotično in že v prvih šestih mesecih je občutila korenito izboljšanje. V naslednjih mesecih so izginile neznosne bolečine v ramenih in vsi najhujši simptomi. V naslednjih letih se je odrekla vsem injekcijam proti alergijam in zdravilom ter se je lahko skoraj cel dan zadrževala v nezdravem, zakajenem okolju. V reviji The Human Ecologist, ki je objavila njeno zgodbo, so zapisali: "Čez tri leta bo stara 50 let, vendar daje vtis, da je bolj zdrava in krepka, kot je bila kdajkoli doslej. Ne jemlje nobenih zdravil ne prehranskih dodatkov niti ne dobiva injekcij in prvič v življenju nima nobenih simptomov." Zdravnica dr. Rogers je šla še dlje in postala priznana strokovnjakinja za naravno zdravljenje navzkrižne kemijske alergičnosti.
(Vir: The Human Ecologist, Autumn 1990, 19. - 21. stran.)

Ozdravitev senenega nahoda, astme in kroničnih alergij

Vincent Armenio je bil že v zgodnjem otroštvu alergičen na kravje mleko, jajca, pšenico in oreške. Ves ta čas je bolehal za različnimi obolenji: pogosto je bil prehlajen, imel je astmo ter trajno zamašene sinuse in slabo prehodna pljuča. V Bostonu je obiskal specialista za alergije, vendar mu predpisano zdravljenje ni pomagalo. Vincent je komaj izdelal srednjo šolo, študij na pravni fakulteti v Georgetownu pa je moral opustiti, ker se mu je stanje vse bolj slabšalo. Izpiti v Washingtonu D.C. so se časovno ujeli s cvetenjem češenj in pomladno nasičenostjo zraka s cvetnim prahom, zato je imel tako hude alergične reakcije, da ni mogel opravljati izpitov.

Po selitvi v New York se je Vincent zaposlil kot oglasni komercialist na televiziji, kjer je delo umsko zelo naporno, ob tem pa se je vdajal še številnim mladostnim razvadam. Zato so se njegove alergije slabšale, tako da je komaj še lahko delal. Zaspal je lahko le, če je vzel valij, zjutraj pa se je zbujal ves odrevenel in brez energije. "Počutil sem se, kot bi imel glavo priključeno na napravo za elektrošoke," se je kasneje spominjal svojih muk. Kljub temu, da so mu prijatelji in njegova družina pomagali, ni več mogel opravljati svoje službe v New Yorku. Preselil se je na zahodno obalo, kjer je dobil zaposlitev v kalifornijskem kraju San Joaquin Valley v upanju, da mu bosta tamkajšnje sončno podnebje in bolj naravno okolje dela dobro. Toda v tamkajšnjih krajih je bilo poljedelstvo najbolj intenzivno v vseh zveznih državah, zato so se njegove zdravstvene težave nadaljevale. Sodelavci v službi in prijatelji so mu svetovali, naj se poskusi zdraviti naravno in naj postane vegetarijanec. V svojem iskanju je naletel tudi na makrobiotiko. Vincent je dojel, da je že vse od otroštva jedel preveč mesa in živalske hrane, bele moke in živil iz nje, oljne hrane, čipsa, sladkorja in sladke hrane ter, kot je sam rekel, ogromno t.i. zdrave 'hitre' hrane. Ko je spremenil svojo prehrano in presedlal na polnovredno žito v zrnju, se mu je zdravje začelo postopno boljšati. Seneni nahod in alergičnost na hrano sta izginila, hipoglikemija in kandida pa sta se začela umirjati. V Becketu (Massachusetts) se je na Kushijevem zavodu zaposlil kot vrtnar, se še naprej izpopolnjeval v makrobiotiki in tam srečal mlado Japonko. Poročila sta se in dobil je čudovito hčer. Vincent je zdaj zdrav, nima več nobene alergije, ne astme, niti kroničnih bolezni, ki so ga mučile skoraj vse življenje do tedaj.
(Vir: "Diet and Environmental Illness: The Vincent Armenio Story," One Peaceful World Journal #10, Spring 1992.)

VIRI DODATNIH POJASNIL

Za osebno prehrambno svetovanje in študij makrobiotike naravnega zdravja in umetnosti kuhanja, kamor sodi tudi pripravljanje domačih zdravil, se obrnite na:

Kushi Institute of Europe
Weteringschans 65
1017 RX Amsterdam NL
The Netherlands - Nizozemska
t. +31 20 625-7513
faks. +30 20 622-73-20
e-naslov: kushi@macrobiotics.nl
spletišče http://www.macrobiotics.nl/

Napotki in pojasnila, kako se pripravljajo domača zdravila, se najdejo v knjigi Michia Kushija Učinkovita naravna zdravila (izdala MKZ, 1997, Ljubljana; prevod izvirnika Basic Home Remedies). Ta mala knjižica se dobi v vsaki bolje založeni knjigarni in knjižnici v Sloveniji, izvirnik Basic Home Remedies pa se lahko naroči v prodajalni Kushijevega inštituta (glej zgornji naslov ali The Kushi Institute, Becket, MA, U.S.A.), kjer se dobijo tudi druge knjige o prehrani, zdravju in okolju. Pričujoče besedilo je na spletišču nizozemskega inštituta na voljo v angleščini, nizozemščini, francoščini in nemščini. Za seznam knjig, ki se trenutno dobijo, se obrnite na Kushi Institute of Europe.

MAKROBIOTIČNA PREHRAMBENA PRIPOROČILA

Polnovredno žito v zrnju

Vsakodnevni obroki naj povprečno vsebujejo po teži 50 % polnovrednega žita v zrnju, torej rjavega riža, ječmena, prosa, ovsa, koruze, rži, pšenice in ajde; del te količine so lahko testenine ali jušni rezanci, nekvašeni kruh iz polnovrednega žitnega zrnja in druga živila iz predelanega žita, recimo kuskus, bulgur in žito v kosmičih.

Juhe

V vsakodnevnih obrokih naj bo 5 do 10 % juh (tj. 1 do 2 jušni skodelici), ki se pripravljajo iz sezonske zelenjave in začinjajo z misom, s tamarijem oziroma šojem (naravno sojino omako) ali z morsko soljo.

Zelenjava

Tvori naj približno 25 do 30 % dnevno zaužite hrane in naj bo v čim večji meri ekološka. Zelenjava se lahko pripravlja na različne načine: lahko se duši v malo vode, kuha, praži z malo sezamovega olja, občasno, če dopušča zdravje, pa se lahko praži v veliki količini olja ali na način tempura (riba, školjke ali raki se skupaj z zelenjavo zavijejo v testo in pražijo v globokem olju).

Stročnice in morska zelenjava

Kuhane stročnice, živila iz njih (tofu, tempeh ipd.) in morske alge, recimo norja in vakama, naj tvorijo 5 do 10 % dnevno zaužite hrane.

Polivke, začimbe in kvašenci

Morska sol, miso in tamari (naravna sojina omaka). Olje naj bo le rastlinskega izvora, najboljše pa je hladno stisnjeno sezamovo (svetlo ali temno) ali koruzno. Za začinjanje se uporabljajo gomašijo (praženo slano sezamovo seme), marelica umeboša in teka (začimba iz ječmenovega misa, sezamovega olja, korenja, repinca, lokvanjeve korenine in ingverja).

Pijača

Za pitje ali kuhanje je najboljša kakovostna voda (po možnosti naravna izvirska, iz vodnjaka oz. filtrirana). Vsak dan se lahko pijejo bančaj iz vejic, zvarek iz črnega riža in ječmenova proja. Primeren je tudi vsak star domači čaj, ki ne poživlja niti ne diši močno. Včasih se lahko pije sadni ali zelenjavni sok (zlasti korenčkov sok in jabolčnik) ter v zmerni količini, če dopušča zdravje, tudi slatina, pivo, vino, riževo žganje (sake).

Dodatna občasna hrana (za na splošno zdravega človeka)

Ribe in morska hrana. Če želite, lahko enkrat ali dvakrat na teden jeste malo svežih nemastnih rib, recimo polenovko, morski list ali kambalo.

Sadje, semena in oreški. Sveže, suho in kuhano sadje se lahko jé večkrat na teden. Najprimernejše je ekološko pridelano iz okoliških krajev, recimo jabolka, češnje, hruške, breskve, marelice, jagodičje ter melone in lubenice. Za prigrizek pa so primerni oreški in semena, recimo bučno, sezamovo in sončnično seme, lešniki, datlji in drugo.

Naravni priboljški in prigrizki. Če dopušča zdravje, se večkrat na teden lahko jedo priboljški in prigrizki, recimo suši, puding, naravni žele, rižev narastek, pita, pogača in piškoti. Pripravljajo naj se iz polnovrednih sestavin najboljše kakovosti (brez jajc, osiromašene moke ali mlečnih sestavin) in sladijo z žitnimi sladili, recimo z riževim sirupom, amazakejem ali ječmenovim sladom oz. s sadjem ali sadnim sokom. Pri pripravljanju želejev naj se za zgoščanje uporablja agaragar ali arrowroot.

Splošna priporočila o hrani in okolju, ki se jim velja odreči oziroma ogibati

Priporočljiva makrobiotična prehrana je vsebinsko izredno raznovrstna, vendar pa se nekatera živila odsvetujejo, če želimo ohraniti dobro zdravje, obenem pa se tudi varuje okolje. Odsvetujejo se:

· meso in mesni izdelki;
· jajca, kuretina in druga perutnina;
· mlečna hrana, kamor sodijo mleko, sir, maslo, smetana, jogurt in sladoled;
· hidrogenizirane, delno hidrogenizirane maščobe ali olja (recimo pecilna ali jedilna margarina);
· obsevana in gensko spremenjena hrana;
· kemični in umetni dodatki, konzervansi in sladila (recimo saharin);
· sestavine, ki se v naravi ne pojavljajo v svoji osnovni obliki;
· osiromašeni sladkor, sadni sladkor, trsni ali pesni sladkor (saharoza) in druga prečiščena sladila;
· vitamini, prehranski dodatki, hormoni, izvlečki itn.;
· kemično obdelana vodovodna in destilirana voda;
· namizna bela, jodirana in siva morska sol;
· kvas in pecilna soda;
· poljedelstvo in gojenje vrtnin, kjer se uporabljajo pesticidi, fungicidi, herbicidi, umetna gnojila in druge snovi, ki ogrožajo človeka in okolje;
· predelovanje hrane z visoko vročino;
· zavijanje in shranjevanje v ovojnini, ki se ne da ponovno predelati, ali v alufoliji;
· južno sadje v območju z zmernim podnebjem in obratno; ter
· v mikrovalovni pečici segreti hrani ali kuhani na električnem kuhalniku.

Naravno zdravljenje alergij (1. del)
Naravno zdravljenje alergij (2. del)