Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20031123183106459
Naravno zdravljenje alergij (2. del)
petek, 5. december 2003 @ 06:31 CET
Uporabnik: Pozitivke
NARAVNO ZDRAVLJENJE ALERGIJ Z ZDRAVO PREHRANO IN
ŽIVLJENJSKIMI NAVADAMI
The Kushi Institute of Europespletna stran: www.macrobiotics.nlvir:
http://kushi.yourwebinfo.com/webinfo/prezentace.asp?site=3&page=75
poslovenil Mitja Fajdigajezikovno izboljšala Andreja
Pavle
VRSTE ALERGIJ
Preobčutljivo telesno odzivanje lahko sprožajo različna živila, med drugim
mleko in drugi mlečni izdelki, jajčni beljak, pšenični izdelki, koruzni izdelki,
pica, čokolada, arašidi in oreški, sadje, gorčica, stročnice, paradižnik,
sladkarije, školjke, raki in meso. Alergijski simptomi so lahko sopenje (težko
dihanje), smrkanje, izločanje sluzi, razdraženost nosa, slaba prebava, bruhanje,
krči, navzeja, zatekanje jezika in obraza, vrtoglavica, omedlevica in potenje.
Približno dve tretjini ljudi z alergijo na hrano sta stari manj kot 30 let,
večinoma so to petletni otroci ali mlajši. Testiranje alergije na hrano ni vedno
zanesljivo, kajti hrana v različnih kombinacijah različno učinkuje v telesu, na
to pa vpliva tudi način, kako se hrana pripravi; testiranec lahko hrano prežveči
malo ali zelo dobro - vse to vpliva na učinkovanje hrane v telesu. Kadar se telo
alergično odziva na sodobno, osiromašeno (rafinirano) ali umetno obdelano hrano,
je taka reakcija pravzaprav naravna, saj se z njo telo odziva na neuravnoteženo
prehrano. Dober primer je mononatrijev glutamat (MNG), ki je prehranski aditiv
za izboljšanje okusa in se uporablja v azijski kuhi; lahko povzroča omrtvelost,
glavobol, šumenje v ušesih, mravljince po životu in kratkotrajno paraliziranost.
Tudi žvepleni konzervansi, ki se dodajajo hrani in vinu, lahko povzročajo
alergijo.
Otroci in mladi odrasli ljudje, ki zbolijo za prehransko alergijo, so
običajno zdravstveno slabo odporni, njihova kri je kisla, enako tudi sokrvica in
druge telesne tekočine. Človek se mora odpovedati taki hrani 3 do 4 mesece,
dokler se zaradi izboljšane prehrane ne izboljša tudi kakovost njegove krvi. Pri
alergiji na hrano se je treba začeti prehranjevati uravnoteženo, tj. s
polnovrednim žitom v zrnu, vsak dan je treba jesti misno juho, kuhano zelenjavo,
malo stročnic in izdelkov iz njih ter malo morskih alg. Priporočljivo je vsak
dan ali vsak drugi dan popiti poseben napitek, pripravljen iz kuhane alge kombe:
ena skodelica, ki ostane po kuhanju alge kombe v dveh skodelicah vode.
Dobrodejna je umeboša (1 ali 1 na dan), ki se pripravi v bančaju ali posipa kot
začimba po rižu ali drugem žitu. Zdravilne so tudi algne začimbe, recimo
šio-komba, pražena vakama in norja. Priporoča se tudi, da se vsak grižljaj žveči
tako dolgo, dokler se ne utekočini, torej vsak grižljaj približno 50-krat.
(Vse posebne sestavine, omenjene
zgoraj in v nadaljevanju, se
dobijo v trgovinah z bolj zdravo hrano -- prevajalčeva opomba.)
Alergija na kemikalije
Več kot petdeset tisoč kemikalij se že uporablja na vseh stopnjah priprave
hrane - od pridelave do predelave, pojavila so se kozmetična in farmacevtska
sredstva in sproščajo se v okolje; vse to v zadnjih 50 letih. Vsi prihajamo v
stik s tako ali drugače škodljivimi snovmi, eni bolj, drugi manj. Zlasti so
škodljiva umetna gnojila, pesticidi in prehranski dodatki; enako velja za dim iz
tovarniških dimnikov, avtomobilske in letalske izpušne pline ter druge strupene
pline; pline v razpršilnih dozah; ter druge onesnaževalce. V zadnjih letih vse
bolj narašča alergija na lateks - gumo v zaščitnih rokavicah, kondomih in drugih
zaščitnih izdelkih. Vse našteto v večini primerov širi telo od znotraj, zato
povzroča zbeganost, pozabljivost, zmanjšuje usklajenost telesnih gibov in ga
tudi drugače slabi. Po drugi strani pa CO2, tobačni dim, težke kovine in
številne druge kemične sestavine ter elementi lahko povzročajo težkost telesa,
njegovo zategnjenost, togost in tudi druge oblike napetosti. Da bi se ozdravila
alergija na kemikalije, je treba uživati čim bolj uravnoteženo hrano, s
poudarkom na rjavem rižu in drugem polnovrednem žitu v zrnju, vsaj enkrat na dan
je treba jesti misno juho, kuhano zelenjavo, zlasti korenasto, in morske alge.
Rižu se lahko par minut, preden je dokončno kuhan, občasno doda malo misa.
Dvakrat tedensko naj se jemlje tudi poseben napitek iz umeboše, naravne sojine
omake (tamarija ali šoja) in kuza; napitek se imenuje ume-šo-kuzo.
Alergija na zdravila
Penicilin, drugi antibiotiki in zdravila ter nekatera pomirjevala marsikomu
povzročajo hude reakcije. V skrajnosti lahko zdravilo ali pomirjevalo povzroča
tako močno reakcijo, da človek v nekaj minutah umre. Zdravstveno se to imenuje
anafilaktični šok. Simptomi so zožitev dihalnih poti, nenaden in močan padec
krvnega tlaka, neenakomeren srčni utrip, bruhanje, krči in izguba zavesti. Od
vseh usodnih reakcij jih 75 % povzročajo antibiotiki, vendar je za
preobčutljivega človeka lahko usodno skoraj vsako zdravilo ali pomirjevalo -
mednje spadajo penicilin, ibuprofen in druga protivnetna zdravila, žveplena
zdravila, mišični relaksansi, antihipersenzitivi, krvni pripravki in barvila, ki
se uporabljajo pri rentgenskem slikanju. Tudi cepiva in vbrizgavanje male
količine tuje snovi v telo (inokulacija) lahko pri otroku in odraslem človeku
povzročajo hudo reakcijo, ki je včasih smrtna. Anafilaksa se medicinsko blaži z
adrenalinom, ki se lahko vbrizga z injekcijo, lahko pa si ga človek vbrizga tudi
sam.
Z vidika naravnega zdravja je preobčutljivo odzivanje telesa na pomirjevala,
zdravila in cepiva znak, da je telo zelo zdravo. Z reakcijo zavrača tujo snov,
ki bi telesu sicer lahko škodovala. Če pride do anafilaktičnega šoka, je nujna
takojšnja zdravniška pomoč. Epinefrin, tj. umetni adrenalin, je hormon, ki močno
krči, zato sprošča dihalno mišičje, spodbuja srčni utrip, zožuje krvne žile in
blaži zatekanje.
Za ozdravitev preobčutljivosti za zdravila se je treba začeti prehranjevati
sredinsko uravnoteženo.* Glavnino vsakodnevnih obrokov naj tvorijo polnovredno
žito v zrnju, kuhana zelenjava, misna juha in malo morskih alg. Dobrodejni so
tudi začimbe iz umeboše, teka, gomašijo in druge slane začimbe. Odreči se je
treba živalski hrani, zlasti če je obdelana z antibiotiki. Tudi gensko
spremenjena hrana lahko vsebuje sestavine za odpornost na antibiotike, zato
lahko sproži alergično odzivanje telesa.
* To predvideva uživanje predvsem živil, ki vsebujejo
sestavljene ogljikove hidrate in umirjevalno energijo (niso energijsko skrajna),
ter ogibanje živilom, ki močno grejejo telo in ga krčijo, ter živilom, ki ga
močno hladijo in razpuščajo oz. širijo (prevajalčeva opomba).
Astma
Astma je bila vse do 20. stoletja redka bolezen. Šele v zadnjem desetletju se
zdravstveno obravnava kot vzrok smrti. Zdaj zelo narašča umrljivost astmatičnih
bolnikov med 5. in 34. letom starosti, zlasti v Veliki Britaniji, Franciji,
Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji ter na Nizozemskem in Švedskem. Za astmo so
značilni občutek tesnobe v prsih, stalno kašljanje in veliko sluzastega
izpljunka. Astmatični napad najpogosteje sprožajo trava, pelod, prah, plesni,
tobačni dim, živalske dlake ali druga dražila iz okolja, prav tako pa tudi
določena zdravila in hrana, ki vsebuje veliko žveplastih kislin. Telo se nanje
lahko odziva blago ali močno, le kratek čas, en dan ali dalj časa. Astma se
neredko ponavlja in traja več dni ali tednov. Muči desetine in desetine
milijonov otrok v Evropi in Ameriki, med šoloobveznimi otroki pa je glavni vzrok
za izostajanje od pouka. Zdravnik običajno zdravi astmo z zdravili, ki širijo
bronhije, zlasti z bronhodilatatorjem. Zdravilo se jemlje kot tableta ali se
vdihava kot razpršilo, lahko pa povzroči hudo zvišanje krvnega tlaka.
Kemični alergen ali dražilo iz okolja lahko povzroči astmatični napad, vendar
je glavni vzrok zanj običajno preveč mleka ali druge mlečne hrane, bela moka ali
drugi izdelki iz prečiščene moke, sladkor ter sladkana hrana in pijača ter druga
hrana. Pretirano uživanje take hrane lahko povzroči močno izločanje sluzi ali
mišične krče (spazme) v dihalih, kar otežuje dihanje.
Astmo blaži ali jo preprečuje uravnoteženo prehranjevanje s polnovrednim
žitom v zrnju kot glavnim živilom v vsakodnevnih obrokih; poleg žita še s kuhano
zelenjavo, redno naj se uživajo misna juha, malo stročnic in izdelkov iz njih
ter morske alge. Omeji naj se pitje pijač in tudi voda, ki se uporablja pri
kuhanju. Močno naj se omejijo sadje, sadni sokovi, sveža zelenjava in druga
kisla živila, obenem pa tudi meso, kuretina in druga perutnina, jajca in druga
močna živalska hrana. Ob upoštevanju opisanih prehrambnih navodil se astma lahko
umiri že v nekaj tednih. V najhujših primerih pa se astmatični simptomi znatno
ublažijo in se ne zaostrujejo.
Da se ublaži ali sploh prepreči astmatični napad, naj se na prsni koš položi
ingverjev obkladek, in sicer enkrat ali večkrat. Vzame naj se malo gomašija ali
umeboške (1/2, ena ali več). Opisana domača zdravila spodbujajo krčenje pljučnih
mešičkov in s tem olajšujejo dihanje. Ozdravitev pospešuje tudi zadrževanje v
suhih prostorih, saj se astma pogosteje pojavlja v vlažnem podnebju. Pomaga tudi
čim več sonca in zadrževanje v svetlih prostorih ter pogosto prezračevanje
bivalnih prostorov (pomagajo tudi zelenolistne lončnice v vsaki sobi). K sušenju
oziroma zmanjševanju vlažnosti prostora pripomore tudi sušilec zraka.
Atopija (nagnjenost k alergiji)
Atopija je alergija, ki preobčutljivost telesa za dražilo pokaže šele čez
čas, tj. z zamikom, ali pa se telo odziva z reakcijo, ki jo je težko povezati z
dražilom. Tak primer je, recimo, ko kdo poje hrano ali snov, ki povzroča
izpuščaje ali dermatitis. Atopično odzivanje je tudi posledica slabe krvi in
kislosti telesa, ki ju povzročajo prehrambne skrajnosti, zlasti sladkor,
čokolada in druge sladkarije iz osiromašenih sestavin; mleko, smetana in drugi
mlečni izdelki; bela moka in kruh iz nje, pica, krofi, žemljice, kifeljčki,
rogljički in drugo fino pecivo; preveč sadja in sadnih sokov, zlasti iz južnega
sadja; poživila; začimbe in druga živila ter pijača - vse to telo zelo širi in
ga slabi.
Atopičnost se hitro ublaži in dolgoročno zdravi z uravnoteženo prehrano, ki
vsebuje polnovredno žito v zrnju, kuhano zelenjavo, kopensko in morsko ter malo
stročnic in izdelkov iz njih. Poleg tega se priporoča poseben napitek,
pripravljen iz sladke zelenjave, ki naj se pije vsak dan, ena skodelica zjutraj
in zvečer, mesec dni. Skodelica že omenjenega napitka ume-šo-kuza naj se jemlje
vsak dan ali vsak drugi dan, 2 do 3 tedne, in se zlasti priporoča pri prebavnih
težavah. Srbečica se umirja z obkladkom iz bančaja, riževih otrobov ali s
kombinim obližem; katerikoli izmed naštetih pripravkov se položi na vneti predel
kože.
Seneni nahod
Simptomi senenega nahoda so kihanje, srbeč nos ali oči, povečano izločanje
sluzi iz nosa, nosna kongestija, kopičenje krvi in tekočin v glavi in občasna
vročina. Ob cvetenju povzročajo vrsto senenega nahoda drevesni pelod, cvetni
prah trav, plevela, žvrklje (ambrozije) in gob. Plesni, prah, živalski prhljaj,
perje, domače tekstilije (posteljnina, laneno perilo, obleka, vzglavniki,
tapete) in druga dražila pa lahko kadarkoli povzročajo trajno alergijo. Napad
senenega nahoda navadno traja 15-20 minut in se lahko ponavlja večkrat čez dan.
Splošno človekovo preobčutljivost za dražila, ki povzročajo seneni nahod,
povzroča pitje preveč hladnega mleka, dodatno pa jo zaostrujejo sadje, sadni
sokovi, sladkor, sladkarije, osvežilna gazirana pijača in s kemikalijami
pridelana ali obdelana hrana. Pelod je namreč lahek, razširjen in se raznaša z
vetrom. V nosnicah ali pljučih pa se pelod odbija od nakopičene sluzi in maščob,
ki so se tam nakopičile zaradi stalnega uživanja mleka ali mlečnih izdelkov,
tudi preveč sadja in sladkarij, zato povzroča kihanje, kašljanje in močno
izločanje sluzi. Našteta hrana lahko povzroča tudi zlepljanje celic, sestavin
sokrvice in notranjih sluznic. Ko se pelod vdihava, se, namesto da bi ga pljuča
brez težav izdihavala in odstranjevala po običajni naravni poti, lepi na površju
zračnih poti, kar jih draži.
Seneni nahod in druge pljučne alergije se na splošno lahko ozdravijo z
uravnoteženim prehranjevanjem in ni treba jemati antihistaminikov, nosnih pršil,
dekongestantov in drugih umetnih zdravil. Seneni nahod se blaži in zdravi s
prehrano, ki sestoji iz polnovrednega žita v zrnju, kuhane zelenjave in morskih
alg. Odreči se je treba predelanemu žitu ali mlevskim izdelkom, med drugim tudi
ovseni kaši, vsem vrstam žitnih kosmičev in koruznemu zdrobu ali pa vsaj omejiti
njihovo uživanje, dokler se zdravstveno stanje ne izboljša. Vsak dan naj se jé
misna juha, z misom se lahko občasno začini riž ob koncu kuhanja, potem pa se ga
pusti še nekaj minut kuhati na pridušenem plamenu. Odreči se je treba surovi
hrani, razen kvašencem. Omejiti velja rabo olja, ki naj se uporablja le 1- ali
2-krat na teden za hitro dušenje zelenjave. Stročnice in izdelki iz njih naj se
čim bolj omejijo in namesto svežega tofuja naj se uporablja dimljeni. Polivke
naj ne bodo izdatne. Odreči se je treba sadju, sadnim sokovom, oreškom in maslu
iz njih, prav tako začimbam, zeliščem, poživilom in živalski hrani; izjema so
bele ribe, ki se lahko jedo 1- ali 2-krat na teden.
Koprivnica (urtikarija) in druge kožne alergije
Privzdignjene bele ali rumene maroge na koži, ki jih obdaja vnetna rdečina in
običajno srbijo, so znane kot koprivnica. Včasih zateka podkožno tkivo, ki se
vname (a ne srbi), zlasti okrog oči in ustnic, na rokah in nogah oziroma v grlu
ali spolovilih. Koprivnica običajno ne traja dalj časa; lahko traja nekaj minut
do nekaj dni. V skrajnosti pa povzroči hud zaplet, ki je lahko tudi smrtno
nevaren, zlasti koprivnica v grlu, ki zmanjšuje prehodnost dihalnih poti, ali če
povzroča hude krče v črevesju. Sodobna medicina obravnava koprivnico kot
alergično reakcijo, ki jo povzroča zaužitje določene hrane, recimo mleka ali
mlečnih izdelkov, rib ali oreškov; penicilin, aspirin in druga zdravila;
prehranski dodatki, barvila ali konzervansi; predolgo vztrajanje na soncu, v
vročini ali mrazu; preobremenjenost; žuželčji piki in drugi vzroki. Koprivnica
se običajno zdravi z antihistaminskimi ali s kortikosteroidnimi tabletami
oziroma z ultravijoličnim obsevanjem.
Koprivnico in druge kožne alergije povzročata kislost krvi in sokrvice
(limfe), zato slabijo prebavila, žolčnik deluje premočno in pojavljajo se še
druge zdravstvene težave. Koprivnica se na splošno ujema z oslabelostjo enega
ali več notranjih organov; recimo, koprivnica na zunanji strani stegen, vzdolž
meridijana žolčnika, razkriva, da je energijsko stanje žolčnika ali njegova
pretočnost slaba.
Da bi se koprivnica in druge kožne alergije ozdravile in preprečil njihov
izbruh, se je treba prehranjevati s sredinsko uravnoteženo prehrano, ki naj
sestoji iz polnovrednega žita v zrnju, kuhane zelenjave in malo morskih alg.
Odpovedati se je treba ajdi in rezancem iz nje (testenine soba), ker so preveč
krepčilni in lahko povzročajo izbruh koprivnice. Vsak dan naj se jé misna juha,
ki pa naj ne bo močno začinjena. Zlasti dobrodejne so sledeče posebne jedi:
dajkon in njegovo listje, kuhani z algo kombo in malo tamarija ali misne kreme.
Zmanjšati je treba uživanje stročnic in živil iz njih. Odreči se je treba surovi
solati, sadju in drugi kisli hrani. Če se pojavi močna želja jesti meso, se
občasno lahko poje malo bele ribe skupaj z zelenjavo, sicer pa se ne jé živalska
hrana. Začasno se je treba odreči vsem vrstam oreškov in maslu iz njih, kakor
tudi lešnikom, sončničnemu semenu in drugemu velikemu, oljnemu semenu. Lahko pa
se jé sezamovo in bučno seme. Priporoča se poseben napitek iz kuhane stročnice
azuke, ki naj se pije vsak dan, en teden, nato pa enkrat ali dvakrat na teden,
po lastnem občutku. Med kuhanjem naj se azuka osoli z malo morske soli. Na vneto
in srbečo kožo naj se položi obkladek iz riževih otrobov in velikolistne
zelenjave ali pa obkladek iz zelene alge norje in velikolistne zelenjave. Da se
prepreči draženje kože, naj se nosijo bombažna oblačila in uporablja bombažna
posteljnina. Zelo dobrodejno je, če se telo vsak dan zdrgne z vročo brisačo ali
umiva z vodo z riževimi otrobi.
Laktozna intoleranca (nezmožnost prebavljati laktozo)
Približno 75 odstotkov vseh ljudi na Zemlji ne more prebavljati ne kravjega
mleka ne drugih mlečnih živil. Dojenčki lahko prebavljajo materino mleko, a po
dojenju večina ljudi izgubi sposobnost tvoriti laktazo, to je encim, ki ga
izloča trebušna slinavka in omogoča prebavljanje laktoze oz. mlečnega sladkorja.
Celo samo malo mleka že lahko povzroči krče, navzejo, drisko in napenjanje.
Izjema so predvsem Evropejci, zlasti iz revnih predelov, in Skandinavci - tj.
nimajo laktozne intolerance, ki je sicer povsem naravna reakcija, s katero se
telo odziva na mlečno hrano. Skozi tisočletja so se njihova prebavila
prilagodila hladnemu, na pol polarnemu okolju ali ledeno hladnemu podnebju, zato
so njihova prebavila pridobila sposobnost, da tvorijo laktazo tudi po preteku
zgodnjega otroštva.
Da si je mlečna industrija povečala tržišče, je začela proizvajati tudi mleko
z malo ali nič laktoze, tj. mleko, iz katerega se je odstranilo 70-99 % mlečnega
sladkorja. V zadnji izdaji Ameriških prehrambnih priporočil je zapisana
ugotovitev, da je laktozna intoleranca zelo pogosta pri ljudeh in da mlečna
hrana ni nujna za ohranjanje zdravja. Priporočila tudi navajajo, da človek z
laktozno intoleranco (tj. običajen človek) lahko dobiva dovolj kalcija, železa
in drugih hranil tudi iz rastlinske hrane. Za ozdravitev laktozne intolerance
ali njej v izogib se je treba prehranjevati sredinsko uravnoteženo ter se odreči
mleku in drugim mlečnim živilom. V razdelku v nadaljevanju, ki opisuje domačo
oskrbo, je opisano nekaj pripravkov, ki pomagajo telesu, da se očisti nakopičene
mlečne sluzi in maščob.
Na splošno je najbolje, da se opuščeno kravje mleko ne nadomešča s sojinim
ali z žitnim mlekom niti s kakšnim drugim nadomestkom. Če se taka pijača iz
stročnic ali žita pripravlja doma, je primerna in zdrava, medtem ko so
istovrstni že pripravljeni napitki običajno močno obdelani, zato je z njimi
težko ohranjati uravnoteženo prehrano. Še vedno pa so boljši kot živalska mlečna
živila, zato se lahko uživajo za občasno popestritev jedilnika in ob posebnih
priložnostih oziroma se priporočajo vsakomur, ki je še do nedavna užival veliko
mlečne hrane.
Preobčutljivost za snovi iz okolja (okoljska preobčutljivost)
Za okoljsko preobčutljivost (OP), ki je znana tudi kot navzkrižna
preobčutljivost za kemikalije (NPK), je značilna izredno močna občutljivost za
številne običajne snovi v domačem okolju, pisarni oziroma naravi; sem sodijo
tudi parfumi, tapete, prevleke, plastika, barve, detergenti, formaldehid,
iverka, milo, kozmetični izdelki, plinski hlapi in druge snovi, zlasti pa tiste,
ki imajo močan vonj. Simptomi OP so lahko glavobol, tesnobnost, vrtoglavica,
slabost, težko dihanje in omedlevica. Alergijske simptome lahko sproži potovanje
v novo okolje ali nov znanec(-ka), ki morda uporablja močan parfum, brivski
losjon ali detergent. V skrajnosti OP povsem izčrpa človeka, ki mora živeti v
posebnem okolju brez dražečih snovi. Sindrom nezdravih zgradb (SNZ) povzroča
podobne simptome kot OP in lahko prizadene ljudi, ki živijo ali delajo v slabo
prezračevanih zgradbah, ki so zgrajene iz umetnih snovi, razsvetljene z umetno
svetlobo in je v njih ogromno strupenih snovi, ki se raznašajo po zraku.
Za OP je značilno, da so kri, sokrvica in telesne tekočine kot tudi notranji
organi zelo oslabeli. Če se je treba ogibati kemičnim in okoljskim alergenom,
ker so strupeni, pa NPK izvira iz prehrambnega neravnovesja. Preobčutljivost za
skoraj vsakršno vonjavo oziroma dišavo kaže na slabo delovanje jeter, ledvic in
pljuč. Zdrav človek že nagonsko ve, katere snovi mu lahko škodijo in da naj se
jih ogiba. Do določene mere jih zmore prenašati, bodisi v domačem ali službenem
okolju, ker so njegova prebavila in izločala krepka in delujejo dobro.
Okoljska preobčutljivost je na splošno posledica dolgotrajnega uživanja mesa,
perutnine, jajc, mlečne hrane in druge živalske hrane; sladkorja, čokolade in
drugih sladkarij; osiromašenega (brušenega) žita; preveč sadja in sadnih sokov;
južnega sadja, začimb; poživil; alkohola in zdravil. Našteta živila in izdelki v
različnih kombinacijah postopno zmanjšujejo človekovo zdravstveno odpornost, ker
slabšajo kri in sokrvico, slabijo živčevje, mišičje, kosti in žleze z notranjim
izločanjem, zato že majhen zunanji dražljaj lahko sproži hudo alergijsko
reakcijo ali izločanje odvečnih snovi iz telesa.
Za ozdravitev OP je lahko potrebnih več let. Priporoča se sredinsko
uravnotežena prehrana, ki sestoji iz polnovrednega žita v zrnju, kuhane
zelenjave, zlasti korenaste, malo stročnic in živil iz njih ter morskih alg.
Vsaj enkrat dnevno naj se jé misna juha, miso, ki je naravni razstrupljevalec,
pa se lahko občasno daje na riž kot polivka ob koncu kuhanja. Dvakrat na teden
naj se pije poseben napitek ume-šo-kuzo.
Kaj svetuje vlada ZDA ljudem, ki so preobčutljivi za kemikalije in
imajo alergijo
V: Mislim, da sem "preobčutljiv za kemikalije," vendar mi moj zdravnik
pravi, da si le domišljam. Je navzkrižna preobčutljivost za kemikalije res možna
in kaj lahko storim?O: Brez dvoma so simptomi pri človeku, ki meni,
da je preobčutljiv za kemikalije, resnični in si ne domišlja, da zaradi tega
trpi. Zaenkrat zdravniki navzkrižne preobčutljivosti za kemikalije (NPK) ne
obravnavajo kot dejansko bolezen ali obolenje, ker zanjo še ne obstajajo
diagnostična merila... Vendar pa se zaradi nje obrača na zdravnike vedno več
ljudi, zato je bila NPK že tema številnih znanstvenih posvetovanj. Nekateri
zdravniki dejansko uvrščajo NPK med namišljene bolezni z duševnim vzrokom, drugi
zdravniki pa dopuščajo možnost, da je NPK resnično obolenje. Če ugotavljate, da
se vaše telo odziva preobčutljivo na več kemikalij, vam priporočamo, da obiščete
alergologa. Navzkrižna preobčutljivost za kemikalije je možna in ko se bo
diagnostično nedvomno potrdila, se boste lahko začeli kemikalijam ogibati.
Namreč, marsikdo se sploh ne zaveda, da je alergičen nanje. Zelo pogosto se tudi
dogaja, da kdo zaradi alergičnosti na eno kemikalijo ostane preobčutljiv za
druge kemikalije. Z ogibanjem alergenu, ki povzroča osnovno alergijo, se da
ublažiti navzkrižno preobčutljivost za številna druga dražila. Tudi v primeru,
da vam zdravnik ne zna učinkovito pomagati, si lahko učinkovito pomagate kar
sami: dosledno se odrecite škodljivim razvadam in privzemite zdrave življenjske
navade, med drugim redno telovadite, dovolj počivajte ter se prehranjujte zdravo
in uravnoteženo. (Vir: Ameriška agencija za varstvo okolja
(U.S. Enviromental Protection Agency /EPA/): Pogosta vprašanja.
2001.)
Žuželčji piki
Komarjev, čebelji in osji pik ter piki drugih žuželk se najpogosteje zdravijo
s kemičnimi sredstvi. Vendar pa je temeljni vzrok, da žuželka piči človeka,
neposredno povezan s slabo kakovostjo njegove krvi in njegovimi prehrambnimi
navadami. Uživanje preveč sladkorja, čokolade, medu in drugih osiromašenih
sladil, osvežilnih pijač, hrane iz južnih krajev, preveč sadja in sadnih sokov,
sladoleda in mlečnih živil ter drugih živil, ki zakisljujejo telo, kot tudi
uživanje težke živalske hrane - vse to slabša kri in sokrvico. Komarje in druge
žuželke privablja redkejša, po sladkem dišeča kri, zato se žuželke ogibajo
pikanju ljudi, ki imajo kakovostnejšo kri, ki se sprime, še preden pride v
komarjeva prebavila. Kri boljšajo polnovredna žita v zrnju, kopenska in morska
zelenjava ter druga živila, ki tvorijo bazičnost krvi, s tem pa jo izboljšujejo
in odvračajo žuželke.
Žuželčji pik se da pogosto ublažiti s preprostim domačim zdravilom. Za
ublažitev posledic komarjevega pika se olupi šalota ali por do sočne sredice in
se z njo natre vneti predel. Druga možnost je sok čebule ali ingverjeve
korenike. Če piči čebela ali osa, se razboleli predel natre z dajkonovim ali
radičevim sokom. Če piči komar, se uporabi mešanica sezamovega olja in soli v
razmerju 1 čajna žlička sezamovega olja in 1 žlička soli. Če piči škorpijon ali
stonoga, naj se na prizadeti predel nanese stepeno jajce. Da se izboljša celotno
zdravstveno stanje, pa naj se človek dalj časa prehranjuje sredinsko
uravnoteženo več dni, tednov ali dlje. Za izboljšanje krvi in sokrvice naj se
dva ali tri dni zapored jemlje poseben napitek ume-šo-kuzo. Če pičeni predel
močno srbi, recimo, če v roko ali nogo piči črna mušica (iz roda Simulium; tudi
golobja mušica), bolečino in otekanje pomaga ublažiti senin čaj. To je star
tradicionalni napitek, ki se dobi v nekaterih trgovinah z orientalsko hrano.
Naravno zdravljenje alergij (1. del)
Naravno zdravljenje alergij (3. del)
Komentarji (0)
www.pozitivke.net
