NARAVNO ZDRAVLJENJE ALERGIJ Z ZDRAVO PREHRANO
IN ŽIVLJENJSKIMI NAVADAMI

The Kushi Institute of Europe
spletna stran: www.macrobiotics.nl
vir: http://kushi.yourwebinfo.com/
webinfo/prezentace.asp?site
=3&page=75

poslovenil Mitja Fajdiga
jezikovno izboljšala Andreja Pavle

VRSTE ALERGIJ

Preobčutljivo telesno odzivanje lahko sprožajo različna živila, med drugim mleko in drugi mlečni izdelki, jajčni beljak, pšenični izdelki, koruzni izdelki, pica, čokolada, arašidi in oreški, sadje, gorčica, stročnice, paradižnik, sladkarije, školjke, raki in meso. Alergijski simptomi so lahko sopenje (težko dihanje), smrkanje, izločanje sluzi, razdraženost nosa, slaba prebava, bruhanje, krči, navzeja, zatekanje jezika in obraza, vrtoglavica, omedlevica in potenje. Približno dve tretjini ljudi z alergijo na hrano sta stari manj kot 30 let, večinoma so to petletni otroci ali mlajši. Testiranje alergije na hrano ni vedno zanesljivo, kajti hrana v različnih kombinacijah različno učinkuje v telesu, na to pa vpliva tudi način, kako se hrana pripravi; testiranec lahko hrano prežveči malo ali zelo dobro - vse to vpliva na učinkovanje hrane v telesu. Kadar se telo alergično odziva na sodobno, osiromašeno (rafinirano) ali umetno obdelano hrano, je taka reakcija pravzaprav naravna, saj se z njo telo odziva na neuravnoteženo prehrano. Dober primer je mononatrijev glutamat (MNG), ki je prehranski aditiv za izboljšanje okusa in se uporablja v azijski kuhi; lahko povzroča omrtvelost, glavobol, šumenje v ušesih, mravljince po životu in kratkotrajno paraliziranost. Tudi žvepleni konzervansi, ki se dodajajo hrani in vinu, lahko povzročajo alergijo.

Otroci in mladi odrasli ljudje, ki zbolijo za prehransko alergijo, so običajno zdravstveno slabo odporni, njihova kri je kisla, enako tudi sokrvica in druge telesne tekočine. Človek se mora odpovedati taki hrani 3 do 4 mesece, dokler se zaradi izboljšane prehrane ne izboljša tudi kakovost njegove krvi. Pri alergiji na hrano se je treba začeti prehranjevati uravnoteženo, tj. s polnovrednim žitom v zrnu, vsak dan je treba jesti misno juho, kuhano zelenjavo, malo stročnic in izdelkov iz njih ter malo morskih alg. Priporočljivo je vsak dan ali vsak drugi dan popiti poseben napitek, pripravljen iz kuhane alge kombe: ena skodelica, ki ostane po kuhanju alge kombe v dveh skodelicah vode. Dobrodejna je umeboša (1 ali 1 na dan), ki se pripravi v bančaju ali posipa kot začimba po rižu ali drugem žitu. Zdravilne so tudi algne začimbe, recimo šio-komba, pražena vakama in norja. Priporoča se tudi, da se vsak grižljaj žveči tako dolgo, dokler se ne utekočini, torej vsak grižljaj približno 50-krat.

(Vse posebne sestavine, omenjene zgoraj in v nadaljevanju, se dobijo v trgovinah z bolj zdravo hrano -- prevajalčeva opomba.)

Alergija na kemikalije

Več kot petdeset tisoč kemikalij se že uporablja na vseh stopnjah priprave hrane - od pridelave do predelave, pojavila so se kozmetična in farmacevtska sredstva in sproščajo se v okolje; vse to v zadnjih 50 letih. Vsi prihajamo v stik s tako ali drugače škodljivimi snovmi, eni bolj, drugi manj. Zlasti so škodljiva umetna gnojila, pesticidi in prehranski dodatki; enako velja za dim iz tovarniških dimnikov, avtomobilske in letalske izpušne pline ter druge strupene pline; pline v razpršilnih dozah; ter druge onesnaževalce. V zadnjih letih vse bolj narašča alergija na lateks - gumo v zaščitnih rokavicah, kondomih in drugih zaščitnih izdelkih. Vse našteto v večini primerov širi telo od znotraj, zato povzroča zbeganost, pozabljivost, zmanjšuje usklajenost telesnih gibov in ga tudi drugače slabi. Po drugi strani pa CO2, tobačni dim, težke kovine in številne druge kemične sestavine ter elementi lahko povzročajo težkost telesa, njegovo zategnjenost, togost in tudi druge oblike napetosti. Da bi se ozdravila alergija na kemikalije, je treba uživati čim bolj uravnoteženo hrano, s poudarkom na rjavem rižu in drugem polnovrednem žitu v zrnju, vsaj enkrat na dan je treba jesti misno juho, kuhano zelenjavo, zlasti korenasto, in morske alge. Rižu se lahko par minut, preden je dokončno kuhan, občasno doda malo misa. Dvakrat tedensko naj se jemlje tudi poseben napitek iz umeboše, naravne sojine omake (tamarija ali šoja) in kuza; napitek se imenuje ume-šo-kuzo.

Alergija na zdravila

Penicilin, drugi antibiotiki in zdravila ter nekatera pomirjevala marsikomu povzročajo hude reakcije. V skrajnosti lahko zdravilo ali pomirjevalo povzroča tako močno reakcijo, da človek v nekaj minutah umre. Zdravstveno se to imenuje anafilaktični šok. Simptomi so zožitev dihalnih poti, nenaden in močan padec krvnega tlaka, neenakomeren srčni utrip, bruhanje, krči in izguba zavesti. Od vseh usodnih reakcij jih 75 % povzročajo antibiotiki, vendar je za preobčutljivega človeka lahko usodno skoraj vsako zdravilo ali pomirjevalo - mednje spadajo penicilin, ibuprofen in druga protivnetna zdravila, žveplena zdravila, mišični relaksansi, antihipersenzitivi, krvni pripravki in barvila, ki se uporabljajo pri rentgenskem slikanju. Tudi cepiva in vbrizgavanje male količine tuje snovi v telo (inokulacija) lahko pri otroku in odraslem človeku povzročajo hudo reakcijo, ki je včasih smrtna. Anafilaksa se medicinsko blaži z adrenalinom, ki se lahko vbrizga z injekcijo, lahko pa si ga človek vbrizga tudi sam.

Z vidika naravnega zdravja je preobčutljivo odzivanje telesa na pomirjevala, zdravila in cepiva znak, da je telo zelo zdravo. Z reakcijo zavrača tujo snov, ki bi telesu sicer lahko škodovala. Če pride do anafilaktičnega šoka, je nujna takojšnja zdravniška pomoč. Epinefrin, tj. umetni adrenalin, je hormon, ki močno krči, zato sprošča dihalno mišičje, spodbuja srčni utrip, zožuje krvne žile in blaži zatekanje.

Za ozdravitev preobčutljivosti za zdravila se je treba začeti prehranjevati sredinsko uravnoteženo.* Glavnino vsakodnevnih obrokov naj tvorijo polnovredno žito v zrnju, kuhana zelenjava, misna juha in malo morskih alg. Dobrodejni so tudi začimbe iz umeboše, teka, gomašijo in druge slane začimbe. Odreči se je treba živalski hrani, zlasti če je obdelana z antibiotiki. Tudi gensko spremenjena hrana lahko vsebuje sestavine za odpornost na antibiotike, zato lahko sproži alergično odzivanje telesa.

* To predvideva uživanje predvsem živil, ki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate in umirjevalno energijo (niso energijsko skrajna), ter ogibanje živilom, ki močno grejejo telo in ga krčijo, ter živilom, ki ga močno hladijo in razpuščajo oz. širijo (prevajalčeva opomba).

Astma

Astma je bila vse do 20. stoletja redka bolezen. Šele v zadnjem desetletju se zdravstveno obravnava kot vzrok smrti. Zdaj zelo narašča umrljivost astmatičnih bolnikov med 5. in 34. letom starosti, zlasti v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, ZDA, Kanadi in Avstraliji ter na Nizozemskem in Švedskem. Za astmo so značilni občutek tesnobe v prsih, stalno kašljanje in veliko sluzastega izpljunka. Astmatični napad najpogosteje sprožajo trava, pelod, prah, plesni, tobačni dim, živalske dlake ali druga dražila iz okolja, prav tako pa tudi določena zdravila in hrana, ki vsebuje veliko žveplastih kislin. Telo se nanje lahko odziva blago ali močno, le kratek čas, en dan ali dalj časa. Astma se neredko ponavlja in traja več dni ali tednov. Muči desetine in desetine milijonov otrok v Evropi in Ameriki, med šoloobveznimi otroki pa je glavni vzrok za izostajanje od pouka. Zdravnik običajno zdravi astmo z zdravili, ki širijo bronhije, zlasti z bronhodilatatorjem. Zdravilo se jemlje kot tableta ali se vdihava kot razpršilo, lahko pa povzroči hudo zvišanje krvnega tlaka.

Kemični alergen ali dražilo iz okolja lahko povzroči astmatični napad, vendar je glavni vzrok zanj običajno preveč mleka ali druge mlečne hrane, bela moka ali drugi izdelki iz prečiščene moke, sladkor ter sladkana hrana in pijača ter druga hrana. Pretirano uživanje take hrane lahko povzroči močno izločanje sluzi ali mišične krče (spazme) v dihalih, kar otežuje dihanje.

Astmo blaži ali jo preprečuje uravnoteženo prehranjevanje s polnovrednim žitom v zrnju kot glavnim živilom v vsakodnevnih obrokih; poleg žita še s kuhano zelenjavo, redno naj se uživajo misna juha, malo stročnic in izdelkov iz njih ter morske alge. Omeji naj se pitje pijač in tudi voda, ki se uporablja pri kuhanju. Močno naj se omejijo sadje, sadni sokovi, sveža zelenjava in druga kisla živila, obenem pa tudi meso, kuretina in druga perutnina, jajca in druga močna živalska hrana. Ob upoštevanju opisanih prehrambnih navodil se astma lahko umiri že v nekaj tednih. V najhujših primerih pa se astmatični simptomi znatno ublažijo in se ne zaostrujejo.

Da se ublaži ali sploh prepreči astmatični napad, naj se na prsni koš položi ingverjev obkladek, in sicer enkrat ali večkrat. Vzame naj se malo gomašija ali umeboške (1/2, ena ali več). Opisana domača zdravila spodbujajo krčenje pljučnih mešičkov in s tem olajšujejo dihanje. Ozdravitev pospešuje tudi zadrževanje v suhih prostorih, saj se astma pogosteje pojavlja v vlažnem podnebju. Pomaga tudi čim več sonca in zadrževanje v svetlih prostorih ter pogosto prezračevanje bivalnih prostorov (pomagajo tudi zelenolistne lončnice v vsaki sobi). K sušenju oziroma zmanjševanju vlažnosti prostora pripomore tudi sušilec zraka.

Atopija (nagnjenost k alergiji)

Atopija je alergija, ki preobčutljivost telesa za dražilo pokaže šele čez čas, tj. z zamikom, ali pa se telo odziva z reakcijo, ki jo je težko povezati z dražilom. Tak primer je, recimo, ko kdo poje hrano ali snov, ki povzroča izpuščaje ali dermatitis. Atopično odzivanje je tudi posledica slabe krvi in kislosti telesa, ki ju povzročajo prehrambne skrajnosti, zlasti sladkor, čokolada in druge sladkarije iz osiromašenih sestavin; mleko, smetana in drugi mlečni izdelki; bela moka in kruh iz nje, pica, krofi, žemljice, kifeljčki, rogljički in drugo fino pecivo; preveč sadja in sadnih sokov, zlasti iz južnega sadja; poživila; začimbe in druga živila ter pijača - vse to telo zelo širi in ga slabi.

Atopičnost se hitro ublaži in dolgoročno zdravi z uravnoteženo prehrano, ki vsebuje polnovredno žito v zrnju, kuhano zelenjavo, kopensko in morsko ter malo stročnic in izdelkov iz njih. Poleg tega se priporoča poseben napitek, pripravljen iz sladke zelenjave, ki naj se pije vsak dan, ena skodelica zjutraj in zvečer, mesec dni. Skodelica že omenjenega napitka ume-šo-kuza naj se jemlje vsak dan ali vsak drugi dan, 2 do 3 tedne, in se zlasti priporoča pri prebavnih težavah. Srbečica se umirja z obkladkom iz bančaja, riževih otrobov ali s kombinim obližem; katerikoli izmed naštetih pripravkov se položi na vneti predel kože.

Seneni nahod

Simptomi senenega nahoda so kihanje, srbeč nos ali oči, povečano izločanje sluzi iz nosa, nosna kongestija, kopičenje krvi in tekočin v glavi in občasna vročina. Ob cvetenju povzročajo vrsto senenega nahoda drevesni pelod, cvetni prah trav, plevela, žvrklje (ambrozije) in gob. Plesni, prah, živalski prhljaj, perje, domače tekstilije (posteljnina, laneno perilo, obleka, vzglavniki, tapete) in druga dražila pa lahko kadarkoli povzročajo trajno alergijo. Napad senenega nahoda navadno traja 15-20 minut in se lahko ponavlja večkrat čez dan.

Splošno človekovo preobčutljivost za dražila, ki povzročajo seneni nahod, povzroča pitje preveč hladnega mleka, dodatno pa jo zaostrujejo sadje, sadni sokovi, sladkor, sladkarije, osvežilna gazirana pijača in s kemikalijami pridelana ali obdelana hrana. Pelod je namreč lahek, razširjen in se raznaša z vetrom. V nosnicah ali pljučih pa se pelod odbija od nakopičene sluzi in maščob, ki so se tam nakopičile zaradi stalnega uživanja mleka ali mlečnih izdelkov, tudi preveč sadja in sladkarij, zato povzroča kihanje, kašljanje in močno izločanje sluzi. Našteta hrana lahko povzroča tudi zlepljanje celic, sestavin sokrvice in notranjih sluznic. Ko se pelod vdihava, se, namesto da bi ga pljuča brez težav izdihavala in odstranjevala po običajni naravni poti, lepi na površju zračnih poti, kar jih draži.

Seneni nahod in druge pljučne alergije se na splošno lahko ozdravijo z uravnoteženim prehranjevanjem in ni treba jemati antihistaminikov, nosnih pršil, dekongestantov in drugih umetnih zdravil. Seneni nahod se blaži in zdravi s prehrano, ki sestoji iz polnovrednega žita v zrnju, kuhane zelenjave in morskih alg. Odreči se je treba predelanemu žitu ali mlevskim izdelkom, med drugim tudi ovseni kaši, vsem vrstam žitnih kosmičev in koruznemu zdrobu ali pa vsaj omejiti njihovo uživanje, dokler se zdravstveno stanje ne izboljša. Vsak dan naj se jé misna juha, z misom se lahko občasno začini riž ob koncu kuhanja, potem pa se ga pusti še nekaj minut kuhati na pridušenem plamenu. Odreči se je treba surovi hrani, razen kvašencem. Omejiti velja rabo olja, ki naj se uporablja le 1- ali 2-krat na teden za hitro dušenje zelenjave. Stročnice in izdelki iz njih naj se čim bolj omejijo in namesto svežega tofuja naj se uporablja dimljeni. Polivke naj ne bodo izdatne. Odreči se je treba sadju, sadnim sokovom, oreškom in maslu iz njih, prav tako začimbam, zeliščem, poživilom in živalski hrani; izjema so bele ribe, ki se lahko jedo 1- ali 2-krat na teden.

Koprivnica (urtikarija) in druge kožne alergije

Privzdignjene bele ali rumene maroge na koži, ki jih obdaja vnetna rdečina in običajno srbijo, so znane kot koprivnica. Včasih zateka podkožno tkivo, ki se vname (a ne srbi), zlasti okrog oči in ustnic, na rokah in nogah oziroma v grlu ali spolovilih. Koprivnica običajno ne traja dalj časa; lahko traja nekaj minut do nekaj dni. V skrajnosti pa povzroči hud zaplet, ki je lahko tudi smrtno nevaren, zlasti koprivnica v grlu, ki zmanjšuje prehodnost dihalnih poti, ali če povzroča hude krče v črevesju. Sodobna medicina obravnava koprivnico kot alergično reakcijo, ki jo povzroča zaužitje določene hrane, recimo mleka ali mlečnih izdelkov, rib ali oreškov; penicilin, aspirin in druga zdravila; prehranski dodatki, barvila ali konzervansi; predolgo vztrajanje na soncu, v vročini ali mrazu; preobremenjenost; žuželčji piki in drugi vzroki. Koprivnica se običajno zdravi z antihistaminskimi ali s kortikosteroidnimi tabletami oziroma z ultravijoličnim obsevanjem.

Koprivnico in druge kožne alergije povzročata kislost krvi in sokrvice (limfe), zato slabijo prebavila, žolčnik deluje premočno in pojavljajo se še druge zdravstvene težave. Koprivnica se na splošno ujema z oslabelostjo enega ali več notranjih organov; recimo, koprivnica na zunanji strani stegen, vzdolž meridijana žolčnika, razkriva, da je energijsko stanje žolčnika ali njegova pretočnost slaba.

Da bi se koprivnica in druge kožne alergije ozdravile in preprečil njihov izbruh, se je treba prehranjevati s sredinsko uravnoteženo prehrano, ki naj sestoji iz polnovrednega žita v zrnju, kuhane zelenjave in malo morskih alg. Odpovedati se je treba ajdi in rezancem iz nje (testenine soba), ker so preveč krepčilni in lahko povzročajo izbruh koprivnice. Vsak dan naj se jé misna juha, ki pa naj ne bo močno začinjena. Zlasti dobrodejne so sledeče posebne jedi: dajkon in njegovo listje, kuhani z algo kombo in malo tamarija ali misne kreme. Zmanjšati je treba uživanje stročnic in živil iz njih. Odreči se je treba surovi solati, sadju in drugi kisli hrani. Če se pojavi močna želja jesti meso, se občasno lahko poje malo bele ribe skupaj z zelenjavo, sicer pa se ne jé živalska hrana. Začasno se je treba odreči vsem vrstam oreškov in maslu iz njih, kakor tudi lešnikom, sončničnemu semenu in drugemu velikemu, oljnemu semenu. Lahko pa se jé sezamovo in bučno seme. Priporoča se poseben napitek iz kuhane stročnice azuke, ki naj se pije vsak dan, en teden, nato pa enkrat ali dvakrat na teden, po lastnem občutku. Med kuhanjem naj se azuka osoli z malo morske soli. Na vneto in srbečo kožo naj se položi obkladek iz riževih otrobov in velikolistne zelenjave ali pa obkladek iz zelene alge norje in velikolistne zelenjave. Da se prepreči draženje kože, naj se nosijo bombažna oblačila in uporablja bombažna posteljnina. Zelo dobrodejno je, če se telo vsak dan zdrgne z vročo brisačo ali umiva z vodo z riževimi otrobi.

Laktozna intoleranca (nezmožnost prebavljati laktozo)

Približno 75 odstotkov vseh ljudi na Zemlji ne more prebavljati ne kravjega mleka ne drugih mlečnih živil. Dojenčki lahko prebavljajo materino mleko, a po dojenju večina ljudi izgubi sposobnost tvoriti laktazo, to je encim, ki ga izloča trebušna slinavka in omogoča prebavljanje laktoze oz. mlečnega sladkorja. Celo samo malo mleka že lahko povzroči krče, navzejo, drisko in napenjanje. Izjema so predvsem Evropejci, zlasti iz revnih predelov, in Skandinavci - tj. nimajo laktozne intolerance, ki je sicer povsem naravna reakcija, s katero se telo odziva na mlečno hrano. Skozi tisočletja so se njihova prebavila prilagodila hladnemu, na pol polarnemu okolju ali ledeno hladnemu podnebju, zato so njihova prebavila pridobila sposobnost, da tvorijo laktazo tudi po preteku zgodnjega otroštva.

Da si je mlečna industrija povečala tržišče, je začela proizvajati tudi mleko z malo ali nič laktoze, tj. mleko, iz katerega se je odstranilo 70-99 % mlečnega sladkorja. V zadnji izdaji Ameriških prehrambnih priporočil je zapisana ugotovitev, da je laktozna intoleranca zelo pogosta pri ljudeh in da mlečna hrana ni nujna za ohranjanje zdravja. Priporočila tudi navajajo, da človek z laktozno intoleranco (tj. običajen človek) lahko dobiva dovolj kalcija, železa in drugih hranil tudi iz rastlinske hrane. Za ozdravitev laktozne intolerance ali njej v izogib se je treba prehranjevati sredinsko uravnoteženo ter se odreči mleku in drugim mlečnim živilom. V razdelku v nadaljevanju, ki opisuje domačo oskrbo, je opisano nekaj pripravkov, ki pomagajo telesu, da se očisti nakopičene mlečne sluzi in maščob.

Na splošno je najbolje, da se opuščeno kravje mleko ne nadomešča s sojinim ali z žitnim mlekom niti s kakšnim drugim nadomestkom. Če se taka pijača iz stročnic ali žita pripravlja doma, je primerna in zdrava, medtem ko so istovrstni že pripravljeni napitki običajno močno obdelani, zato je z njimi težko ohranjati uravnoteženo prehrano. Še vedno pa so boljši kot živalska mlečna živila, zato se lahko uživajo za občasno popestritev jedilnika in ob posebnih priložnostih oziroma se priporočajo vsakomur, ki je še do nedavna užival veliko mlečne hrane.

Preobčutljivost za snovi iz okolja (okoljska preobčutljivost)

Za okoljsko preobčutljivost (OP), ki je znana tudi kot navzkrižna preobčutljivost za kemikalije (NPK), je značilna izredno močna občutljivost za številne običajne snovi v domačem okolju, pisarni oziroma naravi; sem sodijo tudi parfumi, tapete, prevleke, plastika, barve, detergenti, formaldehid, iverka, milo, kozmetični izdelki, plinski hlapi in druge snovi, zlasti pa tiste, ki imajo močan vonj. Simptomi OP so lahko glavobol, tesnobnost, vrtoglavica, slabost, težko dihanje in omedlevica. Alergijske simptome lahko sproži potovanje v novo okolje ali nov znanec(-ka), ki morda uporablja močan parfum, brivski losjon ali detergent. V skrajnosti OP povsem izčrpa človeka, ki mora živeti v posebnem okolju brez dražečih snovi. Sindrom nezdravih zgradb (SNZ) povzroča podobne simptome kot OP in lahko prizadene ljudi, ki živijo ali delajo v slabo prezračevanih zgradbah, ki so zgrajene iz umetnih snovi, razsvetljene z umetno svetlobo in je v njih ogromno strupenih snovi, ki se raznašajo po zraku.

Za OP je značilno, da so kri, sokrvica in telesne tekočine kot tudi notranji organi zelo oslabeli. Če se je treba ogibati kemičnim in okoljskim alergenom, ker so strupeni, pa NPK izvira iz prehrambnega neravnovesja. Preobčutljivost za skoraj vsakršno vonjavo oziroma dišavo kaže na slabo delovanje jeter, ledvic in pljuč. Zdrav človek že nagonsko ve, katere snovi mu lahko škodijo in da naj se jih ogiba. Do določene mere jih zmore prenašati, bodisi v domačem ali službenem okolju, ker so njegova prebavila in izločala krepka in delujejo dobro.

Okoljska preobčutljivost je na splošno posledica dolgotrajnega uživanja mesa, perutnine, jajc, mlečne hrane in druge živalske hrane; sladkorja, čokolade in drugih sladkarij; osiromašenega (brušenega) žita; preveč sadja in sadnih sokov; južnega sadja, začimb; poživil; alkohola in zdravil. Našteta živila in izdelki v različnih kombinacijah postopno zmanjšujejo človekovo zdravstveno odpornost, ker slabšajo kri in sokrvico, slabijo živčevje, mišičje, kosti in žleze z notranjim izločanjem, zato že majhen zunanji dražljaj lahko sproži hudo alergijsko reakcijo ali izločanje odvečnih snovi iz telesa.

Za ozdravitev OP je lahko potrebnih več let. Priporoča se sredinsko uravnotežena prehrana, ki sestoji iz polnovrednega žita v zrnju, kuhane zelenjave, zlasti korenaste, malo stročnic in živil iz njih ter morskih alg. Vsaj enkrat dnevno naj se jé misna juha, miso, ki je naravni razstrupljevalec, pa se lahko občasno daje na riž kot polivka ob koncu kuhanja. Dvakrat na teden naj se pije poseben napitek ume-šo-kuzo.

Kaj svetuje vlada ZDA ljudem, ki so preobčutljivi za kemikalije in imajo alergijo

V: Mislim, da sem "preobčutljiv za kemikalije," vendar mi moj zdravnik pravi, da si le domišljam. Je navzkrižna preobčutljivost za kemikalije res možna in kaj lahko storim?
O: Brez dvoma so simptomi pri človeku, ki meni, da je preobčutljiv za kemikalije, resnični in si ne domišlja, da zaradi tega trpi. Zaenkrat zdravniki navzkrižne preobčutljivosti za kemikalije (NPK) ne obravnavajo kot dejansko bolezen ali obolenje, ker zanjo še ne obstajajo diagnostična merila... Vendar pa se zaradi nje obrača na zdravnike vedno več ljudi, zato je bila NPK že tema številnih znanstvenih posvetovanj. Nekateri zdravniki dejansko uvrščajo NPK med namišljene bolezni z duševnim vzrokom, drugi zdravniki pa dopuščajo možnost, da je NPK resnično obolenje. Če ugotavljate, da se vaše telo odziva preobčutljivo na več kemikalij, vam priporočamo, da obiščete alergologa. Navzkrižna preobčutljivost za kemikalije je možna in ko se bo diagnostično nedvomno potrdila, se boste lahko začeli kemikalijam ogibati. Namreč, marsikdo se sploh ne zaveda, da je alergičen nanje. Zelo pogosto se tudi dogaja, da kdo zaradi alergičnosti na eno kemikalijo ostane preobčutljiv za druge kemikalije. Z ogibanjem alergenu, ki povzroča osnovno alergijo, se da ublažiti navzkrižno preobčutljivost za številna druga dražila. Tudi v primeru, da vam zdravnik ne zna učinkovito pomagati, si lahko učinkovito pomagate kar sami: dosledno se odrecite škodljivim razvadam in privzemite zdrave življenjske navade, med drugim redno telovadite, dovolj počivajte ter se prehranjujte zdravo in uravnoteženo.
(Vir: Ameriška agencija za varstvo okolja (U.S. Enviromental Protection Agency /EPA/): Pogosta vprašanja. 2001.)

Žuželčji piki

Komarjev, čebelji in osji pik ter piki drugih žuželk se najpogosteje zdravijo s kemičnimi sredstvi. Vendar pa je temeljni vzrok, da žuželka piči človeka, neposredno povezan s slabo kakovostjo njegove krvi in njegovimi prehrambnimi navadami. Uživanje preveč sladkorja, čokolade, medu in drugih osiromašenih sladil, osvežilnih pijač, hrane iz južnih krajev, preveč sadja in sadnih sokov, sladoleda in mlečnih živil ter drugih živil, ki zakisljujejo telo, kot tudi uživanje težke živalske hrane - vse to slabša kri in sokrvico. Komarje in druge žuželke privablja redkejša, po sladkem dišeča kri, zato se žuželke ogibajo pikanju ljudi, ki imajo kakovostnejšo kri, ki se sprime, še preden pride v komarjeva prebavila. Kri boljšajo polnovredna žita v zrnju, kopenska in morska zelenjava ter druga živila, ki tvorijo bazičnost krvi, s tem pa jo izboljšujejo in odvračajo žuželke.

Žuželčji pik se da pogosto ublažiti s preprostim domačim zdravilom. Za ublažitev posledic komarjevega pika se olupi šalota ali por do sočne sredice in se z njo natre vneti predel. Druga možnost je sok čebule ali ingverjeve korenike. Če piči čebela ali osa, se razboleli predel natre z dajkonovim ali radičevim sokom. Če piči komar, se uporabi mešanica sezamovega olja in soli v razmerju 1 čajna žlička sezamovega olja in 1 žlička soli. Če piči škorpijon ali stonoga, naj se na prizadeti predel nanese stepeno jajce. Da se izboljša celotno zdravstveno stanje, pa naj se človek dalj časa prehranjuje sredinsko uravnoteženo več dni, tednov ali dlje. Za izboljšanje krvi in sokrvice naj se dva ali tri dni zapored jemlje poseben napitek ume-šo-kuzo. Če pičeni predel močno srbi, recimo, če v roko ali nogo piči črna mušica (iz roda Simulium; tudi golobja mušica), bolečino in otekanje pomaga ublažiti senin čaj. To je star tradicionalni napitek, ki se dobi v nekaterih trgovinah z orientalsko hrano.

Naravno zdravljenje alergij (1. del)
Naravno zdravljenje alergij (3. del)