|
||||||
|
|||||||
NARAVNO ZDRAVLJENJE ALERGIJ Z ZDRAVO PREHRANO
IN
ŽIVLJENJSKIMI NAVADAMI
The Kushi Institute of Europe
spletna stran: www.macrobiotics.nl
vir:
http://kushi.yourwebinfo.com/
webinfo/prezentace.asp?site
=3&page=75
poslovenil Mitja Fajdiga
jezikovno izboljšala Andreja
Pavle
Vsebinsko kazalo
Uvod
Raziskave o pomenu prehrane za zdravje
Značilni znaki alergije (simptomi)
Vzroki alergij
Vrste alergij
Naravno zdravljenje alergij
Opozorilo in poziv k previdnosti
Pričevanji o ozdravitvi
Viri dodatnih pojasnil
Makrobiotična prehrambna priporočila
UVOD
Alergija je neobičajno odzivanje telesa na hrano, prah, kemikalije, zdravila
ali druge snovi. Telo se nanje odziva zelo različno: komaj opazno in le občasno,
lahko pa se nanje odziva kronično ali pa povzročijo celo življenjsko nevarno
odzivanje. Za alergijo oboleva približno 6 % predšolskih otrok v Evropi, Ameriki
in drugih industrijskih državah. Na splošno so že znane sledeče vrste alergij:
alergija na hrano, nagnjenost k različnim alergijam (atopija), astma, seneni
nahod in druge alergije dihal, alergija na žuželčje pike ter urtikarja
(koprivnica) in druge kožne alergije.
Alergijsko odzivanje telesa lahko povzročajo prah, cvetni prah in druge snovi, vendar pa je glavni povzročitelj smrkanja, zamašenega nosu ali drugih simptomov največkrat človekova dolgotrajno neuravnotežena prehrana. Ameriški in evropski znanstveniki ter medicinski raziskovalci vedno bolj ugotavljajo, da so med živili glavni povzročitelj alergijskih reakcij kravje mleko in drugi mlečni izdelki ter da alergijska reakcija in napadi zelo hitro ponehajo, simptomi pa izginejo, ko se mlečni izdelki črtajo iz prehrane.
RAZISKAVE O POMENU PREHRANE ZA ZDRAVJE
Dojenje povečuje zdravstveno odpornost proti alergijam
Za beljakovine v kravjem mleku in druge antigene v hrani se že ve, da jih
doječa mati z mlekom prenaša na svojega otroka. Več kliničnih raziskav je
pokazalo, da dojeni otroci redkeje postanejo atopični (nagnjeni k različnim
alergijskim reakcijam) in redkeje obolevajo za alergijo. Znanstveniki z dunajske
univerzitetne otroške klinike so zapisali, da se občutljivost za tuje
beljakovine v hrani morda razvija že med nosečnostjo, ker so dojenčki mater, ki
so se ves čas nosečnosti in kot doječe matere ogibale alergijski hrani, redkeje
dobili atopične izpuščaje kot pa dojenčki mater, ki niso pazile na svojo
prehrano. Obenem so znanstveniki ugotovili, da siceršnje neuživanje alergijske
hrane v zadnjih treh mesecih nosečnosti ne povečuje protialergijske odpornosti
dojenčka.
(Vir: F. Haschke s sod.: Does Breast Feeding
Protect from Atopic Diseases?. Padiatr Padol 1990; 25(6):
415-20.)
Z varovanjem dojenčkov pred alergijo se izboljšuje njihova splošna zdravstvena odpornost
Ugotovilo se je, da dolgotrajno dojenje, ogibanje umetnemu hidratiziranemu
mleku ter pozno vključevanje mlečnih izdelkov, jajc, rib, lešnikov, oreškov in
soje v prehrano ne zmanjšujejo pogostosti alergijskih simptomov le pri dojenčkih
in majhnih otrocih, temveč celo pri starejših otrocih in najstnikih. Zdravstveni
raziskovalec s kanadske univerze Newfoundland in St John's je ugotovil, da tak
prehranski ukrep deluje dobrodejno celo do 18 mesecev. Svojo raziskavo je
zaključil s sklepom: "Prehrana v otroštvu odločilno vpliva na pojav alergijskih
in nalezljivih bolezni skozi vso otroško dobo ter tudi kasneje, v odrasli dobi."
(Vir: R. K. Chandra: Food Allergy and Nutrition in Early
Life: Implications for Health. Proc Nutr Soc May 2000: 59(2):
273-7.)
Mlečna hrana je glavni povzročitelj alergije na hrano pri otrocih
V pediatrični bolnišnici, ki deluje v okviru zdravstvenega centra Mount Sinai
v ameriški zvezni državi New York, se je pri šoloobveznih otrocih ugotovilo, da
je 82,9 % vseh alergij povzročala hrana, med živili pa je bilo mleko
povzročitelj pri 32 % vseh prehranskih alergij. Raziskava je zajela 132 otrok z
diagnosticirano alergijo, od teh jih je 58 % v zadnjih dveh letih doživelo
alergično reakcijo. Od slednjih je 18 % otrok dobilo alergijo v šoli. Razen
mleka so alergijo najpogosteje povzročali: arašidi v 29 % primerov, v 18 %
jajca, lešniki in oreški v 6 % ter ostala hrana v 3 % primerov alergij.
(Vir: A. Nowak-Wegrzyn s sod.: Food-Allergic Reactions in Schools and
Preschools. Arch Pediatr Adolesc Med 2001 Jul; 155(7); 790.-5.
str.)
Alergija na mlečno hrano se pri otrocih ohranja skozi vse otroštvo
V raziskavi, ki je zajela 56 desetletnih otrok, ki so bili že v zgodnjem
otroštvu alergični na kravje mleko (imeli so laktozno intoleranco), so finski
raziskovalci ugotovili, da je tudi v poznem otroštvu skoraj vsak drugi otrok
kazal simptome, ki se povezujejo z mlečno hrano, medtem ko je imelo take
simptome le 10 % otrok iz primerjalne skupine otrok, ki v zgodnjem otroštvu niso
zboleli za laktozno intoleranco. Finski raziskovalci so zapisali, "da so otroci
z mlečno alergijo v poznem otroštvu rasli počasneje kot njihovi vrstniki brez
laktozne intolerance." Znanstveniki so raziskavo zaključili z ugotovitvijo, da
so se pri marsikaterem otroku z mlečno intoleranco še ponavljali taki simptomi,
čeprav je v času zdravljenja postal vsaj malo odporen na mlečne
beljakovine.
(Vir: J. Kokkonen s sod.: Residual Intestinal
Disease after Milk Allergy in Infancy. J Pediatr Gastroenterol Nutri Feb 2001;
32(2): 156.-61. str.)
Prehrana, ki ne vsebuje mleka, izboljšuje otrokovo zdravje
Raziskovalci univerzitetne bolnišnice v Groningenu na Nizozemskem so z
raziskavo, ki je zajela 114 otrok z domnevno alergijo na kravje mleko,
ugotovili, da se je pri 66 otrocih zdravje izboljšalo, ko so nehali uživati
mlečne izdelke.
(Vir: N. K. Olsder s sod.: Standardised
Multidisciplinary Diagnosis of Cow's Milk Protein Allergy in Children. Ned
Tijdschrift voor Geneeskunde 1995 Aug 19: 139(33): 1690.-4.
str.)
Občutljivost mladih Evropejk za mleko
V presečni raziskavi, ki je zajela 2066 naključno izbranih 27-letnih
Evropejk, so raziskovalci ugotovili, da jih je 20 % tožilo zaradi neprijetnega
občutja v trebuhu, potem ko so zaužile mleko, medtem ko se je laktozna
intoleranca diagnosticirala le pri 6 %. Na splošno se ocenjuje, da 3-6 % mladih
Evropejk mleka ne prenaša dobro. A delež je morda tudi dosti večji.
"Preobčutljivost za mleko je verjetno enako pogosta pri otrocih kot pri
odraslih," so sklenili zdravstveni raziskovalci.
(Vir: L.
Pelto s sod.: Milk Hypersensitivity in Young Adults. Eur J Clin Nutri Aug 1999;
53(8): 620.-4. str.)
Vse več je navzkrižne alergije na hrano
Francoski znanstveniki so ugotovili, da je 2-5 % celotnega prebivalstva
alergično na kravje mleko in da je v hrani vse več alergenov, ki povzročajo
navzkrižno alergijo. Za ugotavljanje mlečne alergije je obvezno dvakratno
testiranje s placebom, kar včasih traja celo 8 dni. Če se iz prehrane izključijo
mlečne beljakovine in nadomestijo z drugimi, nemlečnimi, se navzkrižna alergija
na hrano opazno ublaži.
(Vir: D.A. Moneret-Vautrin: Cow's
Milk Allergy. Allerg Immunol 1999 Jun; 31(6): 201.-10. str.)
Delavci v mlekarski proizvodnji pogosteje obolevajo za astmo in drugimi pljučnimi alergijami
Kmetje, ki redijo krave mlekarice, in drugi delavci v mlekarski industriji
imajo zelo pogosto težave z dihali. Švedska raziskava, ki je zajela 1015 malih
rejcev krav mlekaric, je pokazala, da jih je 27 % nagnjenih k alergijam oz. so
atopični. Razsikava je izključila možni vpliv drugih zunanjih alergenov, tj.
tobačnega dima, živalske dlake in prhljaja. Danska raziskava, ki je zajela
zaposlene v sirarni, je pokazala, da jih je skoraj 2/3 tvorilo protitelesca, ki
so značilna za alergično odzivanje. Verjetni povzročitelj v siru je plesen
penicillium camemberti, ki so jo delavci vdihavali.
(Vira: M.
Kronqvist s sod.: Risk Factors Associated with Asthma and Rhinoconjunctivitis
among Swedish Farmers. Allergy 1999 Nov; 54(11) : 1142-9; in S. Dahl s sod.:
Cheese-Packers' Disease-Respiratory Complaints at a Cheese-Packing Dairy. Ugeskr
Laeger 1994 Oct 3; 156(40): 5862.-5. str.)
Naravna hrana varuje otroke pred alergijo
Švedska raziskava je pokazala, da otroci iz waldorfskih šol redkeje obolevajo
za alergijo kot njihovi vrstniki v javnih šolah. Skupaj 295 otrok iz waldorfske
šole, starih od 5 do 13 let, se je primerjalo s 380 njihovimi vrstniki v javnih
šolah, ki se nahajajo blizu waldorfskih šol. Primerjava njihove prehrane je
pokazala, da jedo šolarji v waldorfskih šolah bolj naravno hrano, med drugim
kvašeno zelenjavo, dobivali so pol manj različnih antibiotikov in le 18 % jih je
bilo cepljenih proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, medtem ko je bilo iz
primerjalne skupine cepljenih 93 % otrok. Sklepna ugotovitev je, da ustrezna
sprememba prehrane in življenjskih navad lahko zmanjšuje tveganje, da otrok dobi
otroško alergijo.
(Vir: J. S. Alm s sod.: Atopy in Children
of Families with an Anthroposophic Lifestyle. Lancet 353: 1457.-8. str.,
1999.)
Alergičnost na pico
Pica je manj pogost alergen, vendar preobčutljivost zanjo vse bolj narašča,
saj je v sodobni družbi vedno bolj priljubljena hrana. Nek italijanski
raziskovalec trdi, da je za to krivo dejstvo, da je pica vedno bolj priljubljena
hrana, dobi se pripravljena na mnogo načinov, na njej je veliko začimb, v njej
pa tudi veliko umetnih dodatkov. Raziskava je pokazala, da je bila pica izvorno
hrana revnih ljudi, a takrat se je pripravljala iz naravnih sestavin, medtem ko
se ji danes dodajajo številne dodatne sestavine in okusi, kar vse povečuje
tveganje, da se pojavi preobčutljivost zanjo.
(Vir: A.
Cantani: Allergy to Pica. Eur Rev Med Pharmacol Sci 1999 Sep-Oct; 3(5): 235.-6.
str.)
Makrobiotična hrana zmanjšuje preobčutljivost za kemikalije
Raziskava, ki je zajela 16 obolelih za kemijsko alergijo, med drugim tudi za
navzkrižno alergijo, je pokazala, da se je pri alergijskih bolnikih, ki so vsaj
eno leto uživali makrobiotično hrano, ki je vsebovala veliko polnovrednega žita
v zrnju, zelenjave, stročnic in morskih alg, zmanjšala pojavnost simptomov v
povprečju za 76 %. Raziskovalec je študijo zaključil s priporočilom, da naj o
makrobiotičnem prehrambnem zdravljenju razmisli vsak, ki se mu redno pojavljajo
alergijski simptomi, ko prihaja v stik s kemikalijami.
(Vir:
S. Rogers, M.D.: Improvement in Chemical Sensitivity with the Macrobiotic Diet.
Journal of Applied Nutrition 48: 85.-92. str., 1996.)
Gensko spremenjena (GS) soja lahko povzroča smrtno nevarno alergijo
Repično in sojino seme, ki je gensko spremenjeno z geni iz brazilskih oreškov
z namenom, da bi se povečala vsebnost cistina in metionina v repici in soji,
lahko pri ljudeh, ki so sicer preobčutljivi za oreške, poveča nevarnost smrtne
alergične reakcije. Dr. Rebecca J. Goldburg iz okoljskega sklada Enviromental
Fund trdi, da GS-hrana lahko povzroča zdravstvene probleme, kakor jih sicer
povzročajo rastline, iz katerih genski inženirji jemljejo gene. Človek, ki je
alergičen na eno vrsto živil, bo morda postal alergičen še na celo vrsto drugih.
(Vir: J. Nordlee s sod.: Identification of a Brazil-Nut
Allergen in Transgenic Soybeans. New England Journal of Medicine 334, 1996:
688.-92. str.)
Pesticidi dokazano povzročajo alergijo
Skoraj 50 % vseh ljudi, ki so neposredno vključeni v spravilo poljščin,
škropljenih z običajnimi pesticidi, dobijo alergijo v enem mesecu, 70 % pa v 3
mesecih. Raziskava je preučila vpliv pesticida Bacillus thuringiensis (Bt), ki
se najpogosteje uporablja za GS-poljščine. Okoljevarstveni strokovnjak Mary
Howell Martens napoveduje zaskrbljujočo verjetnost, da bo delovanju gena za
strup Bt izpostavljeno še veliko več ljudi, ki bodo jedli t.i.
Bt-GS-poljščine.
(Vir: Bt Is as Bt Does. Science News, Sept.
4, 1999.)
ZNAČILNI ZNAKI ALERGIJE (simptomi)
Alergijo lahko spremlja en ali več simptomov, ki so lahko sledeči:
·
sopenje, kašljanje, smrkanje oziroma zamašen nos;
· srbeče oči, grlo ali (in)
usta;
· zgaga, bolečine v želodcu, slaba prebava ali stalna zaprtost
črevesa;
· navzeja, bruhanje, krči ali driska;
· kožno vnetje, rdečina ali
(in) srbečica;
· otrdelost sklepov, njihovo zatekanje ter bolečine v sklepih
in kosteh;
· anafilatični šok, ki ga nakazujejo močna rdečica in srbečica,
hiter srčni utrip in marogasta koža.
VZROKI ALERGIJ
Alergijo pogosto sproži stik z določeno vrsto hrane; taka hrana je mleko ali mlečni izdelki, oreški, školjke ali raki, prah, pelod, plesen, živalska dlaka ali prhljaj, kozmetični izdelki, mamila in zdravila ter žuželčji piki. Alergija opozarja, da kri, sokrvica (limfa) in druge telesne tekočine niso zdrave, tj. njihovo kemično in energijsko ravnovesje je porušeno zaradi uživanja preveč hrane, ki zakisljuje telo. Sem spadajo jajca, meso, perutnina in drugi živalski prehranski izdelki, mleko in mlečni izdelki, sladkor in sladkarije, poživila, začimbe, alkohol, s kemikalijami pridelana ali obdelana hrana, gensko spremenjena hrana in druga živila, ki spadajo v moderno prehrano. Ali pa neravnovesje povzroča pomanjkanje žita v zrnju, sveže zelenjave in drugih, vlakninsko bogatih živil v prehrani, ki sicer telesu omogočajo, da lažje in hitreje izloča odvečna hranila, odvečne snovi in strupe.
Poglavitni vzrok je pomanjkanje dojenja v najzgodnejšem otroštvu, saj
materino mleko zaščiti dojenčka pred otroškimi boleznimi. Alergičen človek je
neredko tudi telesno šibkejši, je blede ali roza polti, ima nežno kožo, slab
krvotok in obtočila, rado ga zebe in njegovo telo je oslabelo oziroma preveč
razširjeno še v drugih ozirih. Tudi prenekateri alergen je po svojem naravnem
ustroju razširjen, rahel, zato se alergeni medsebojno odbijajo in povzročajo
srbenje, smrkavost ali kakšno drugo reakcijo, s katero se jih telo skuša rešiti.
Glavni povzročitelji alergij so: mleko in mlečni izdelki; meso, perutnina,
jajca, mastne ribe in premastna ali preveč oljena hrana; sladkor, koruzni sirup,
ki vsebuje veliko fruktoze, in druga zgoščena ali umetna sladila; bela moka,
beli riž, pica in drugi izdelki iz osiromašenega žita ali moke; sadje in sadni
sokovi, zlasti pa citrusi in južno sadje; zelenjava, ki izvira iz južnih krajev
(paradižnik, krompir, paprika, jajčevec, avokado idr.); različni kemični
izdelki, mamila, zdravila, kemični dodatki, pesticidi in podobno. Izmed naštetih
so verjetno najpogostejši povzročitelj alergij mleko in mlečni izdelki, sladkor
in sadje.
Kdor se dolgo časa prehranjuje nezdravo in potem spremeni svojo prehrano, se mu telo na zaužitje zdrave hrane lahko odzove tako, da se začne nenavadno hitro čistiti. Recimo polnovredna pšenica in rjav riž v zrnju sta zelo uravnotežena, krepčilna hrana, zato pri človeku, ki ima slabo kri ali limfo, potem ko poje tako hrano, lahko povzroči pospešeno izločanje maščob, sluza, strupov in drugih odvečnih snovi iz telesa. Tak človek morda misli, da je alergičen na žito v zrnju, v resnici pa je zdravstveno težavo zaostrilo prav pomanjkanje take hrane. V takem primeru se močno izločanje ublaži z zmanjšanjem količine polnovrednega žita v prehrani in tudi z njegovim manj pogostim uživanjem.
Preobčutljivost za kemikalije, mamila, kozmetična sredstva in druge močne snovi ni alergijski simptom, temveč normalno odzivanje telesa. Penicilin, pesticidi, močna poživila in mamila pa tudi gensko spremenjena hrana, lahko recimo pri zdravem človeku povzročijo zavračanje, kar nakazuje, da je tak človek zelo zdravstveno odporen in občutljiv za dražljaje zdravstveno škodljivih snovi.
Naravno zdravljenje alergij (2. del)
Naravno zdravljenje alergij (3. del)
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20031123182824501
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
