Ni ti treba posaditi drevesa,
niti zaploditi otroka, ali napisati knjige,
niti ljubiti zemlje, ne kamna, niti človeka,
ni ti treba početi vseh teh stvari,
če pustiš, da ti tvoja, notranjost spregovori.
Ti, človek ki si lahko,
zaljubljen že v samo v ljubezen,
ti, ki si lahko do svojega partnerja,
do zemlje iskren in še naprej,
tebi povem, to veliko skrivnost.
Poglej ljubega globoko v oči
in morda boš tudi ti videl,
čisto božansko ljubezen,
morda boš tudi ti začutil to,
čemur eni pravijo, mogočni Bog.
In naj ti povem še eno skrivnost,
tudi kadar se ljubiš in so tvoji občutki,
ti večni blaženi preplavljajoči trenutki,
celo močnejši od tvojih, kakršnihkoli že misli,
je to nič drugega kot to, čemur eni pravijo, mogočni Bog.
Zato se zdaj ljubi, zdaj se crkljaj,
naj ti bo tvoja ljubezen, tvoj zalogaj,
hvaležno sprejemaj in se razdaj,
ne misli na to, kaj boš dobil kdaj nazaj,
da si ne boš potlej, ko boš prišel enkrat v raj,
očital, da se v tem življenju, nisi ljubil dovolj.
Stojan Svet
|
Velika skrivnost
Prispeval/a: Anonymous dne petek, 17. oktober 2003 @ 11:15 CEST
zelo lepa pesem. Z veseljem sem jo prebrala. Govori o ljubezni. Pošiljam pesem, ki sem jo pred kratkim napisala po sledeh nekih občutkov velike skrivnosti, ki se imenuje ljubezen. Njen naslov je
PISMO
Skrila sem se
v tvoje srce.
Zbujam te
iz dolgega sna,
iz prepredenosti žil
in celic odznotraj
v tvojem telesu.
V tvoji duši.
Pozno septembra.
Jesenski listi
so drugič ozeleneli.
Na vse strani.
Oblekla sem se
v dišeči vonj dreves.
Čakam te pod napuščem
tvojih žametnih oči.
S pepelom v laseh.
Ves čas je v njih.
Vsa ljubezen je v njih.
Vsi spomini so v njih.
Zunaj telesnih mej
gorijo ledene sveče
na zlatih gorečih vozeh.
Goste kaplje polze v noč
neizprosno modrino.
Velike kot morje.
Nad moje in tvoje obzorje
brizga star ognjenik.
Sipe spijo na zapuščenem čolnu.
Iztezajo svoje dolge
hoduljaste noge.
V rdeči madež poletja.
Iz magme ljubezni.
Izbočeno.
Krčevito z obema rokama,
krčevito z vsemi lokvami
zazibano v sladkost.
Z rožno barvo.
Točko svojega bistva.
Z veliko začetnico
ti pišem: Pridi!
Vsadim te
v cvetlični lonček
na svojem oknu.
...o0o...
Napisala: Tatjana Malec
Velika skrivnost
Prispeval/a: Anonymous dne petek, 17. oktober 2003 @ 12:07 CEST
Kadar sel jubiš....zdaj se ljubi ...zdaj se crkljaj....itd.
Je mar ljubezen če se pubertetnica Petra danes zagleda v Rudija jutri v Francija itd., če se Joško danes pocrklja z Ančko jutri z Mojco. Ali ko se zakonca naveličata vsega tega crkljanja in gresta vsak po svoje.
Ne, to ni ljubezen, tu gre za nekaj drugega.
Tista omenjena božja ljubezen je nekaj večnega, ki jo gre iskati drugje in drugače.
Velika skrivnost
Prispeval/a: stojči dne petek, 17. oktober 2003 @ 12:16 CEST
edino, kar bi jaz na koncu dodal: na svojem oknu srca. :)
najdragocenejše stvari vedno nosim s sabo kamorkoli že grem in njlepša okna so vedno okna srca.
lp
---
stojči
Velika skrivnost
Prispeval/a: stojči dne petek, 17. oktober 2003 @ 12:27 CEST
seveda imaš prav tista večna ljubezen je znotraj vsakega srca, ki pa jo lahko začutimo skozi ogledala naših duš oči.
Včasih je dobro prebrati kaj tudi dvakrat, da doumemo, da to kar v resnici iščemo zunaj sebe je pravzaprav res v nas. :)
lp
---
stojči
Velika skrivnost
Prispeval/a: stojči dne petek, 17. oktober 2003 @ 12:31 CEST
vse ljubezni, če si to priznamo, ali ne, izhajajo iz ene same ljubezni: Ljubezni srca
:)
---
stojči
Velika skrivnost
Prispeval/a: Anonymous dne petek, 17. oktober 2003 @ 14:49 CEST
imaš prav glede misli :\"na oknu srca\", to itak ..., čeprav se srčnost in srčna ljubezen prepleta skoz celo sporočilo. Naj raste vsaj lepa cvetlica v cvetličnem lončku na mojem oknu, ki tudi razodeva ljubezen. Vse kar raste in živi je spočeto iz ljubezni.
Tatjana
Velika skrivnost
Prispeval/a: Anonymous dne petek, 17. oktober 2003 @ 14:53 CEST
Velika skrivnost
Prispeval/a: Anonymous dne petek, 17. oktober 2003 @ 15:10 CEST
Prav nikjer ni treba iskati ljubezni drugje in drugače. Ljubezen se razodeva v človeku na način, ki je vsakemu lasten. Pomembno je, da z osmišljevanjem vnašamo v življenje pomene in smisle, ki nas osrečujejo. Svet se oživlja pred našimi očmi in mi prehajamo iz ene ljubezni v drugo. Različne zvrsti ljubezni so v bistve ena in ista dejavnost. Vse izhajajo iz srca, če so prave in če niso potvorjene. Tiste Mojce in dekleta, ki jih naštevaš pa morda tudi številni fantje, ki se kar tako premetavajo, zamenjujejo dekleta in jih zapuščajo so morda še neoživljenje človeške gmote, otrple in neme in prej kot slej bo posijalo tudi v njihovo življenje spoznanje resnične ljubezni. Iz vekovite resničnosti se bodo tudi oni obudili in zaživeli z dejanji, ki bodo napolnjena z duhom srčne ljubezni.
Tatjana M.
Velika skrivnost
Prispeval/a: Anonymous dne torek, 21. oktober 2003 @ 21:01 CEST
HVALA STOJAN
Mana
Velika skrivnost
Prispeval/a: stojči dne sreda, 22. oktober 2003 @ 23:25 CEST
---
stojči