Če želite svoj um in telo ohranjati čisto, potem morate poleg tiste standardne osebne higiene skrbeti tudi za mentalno higieno. Ta je nujna za kakršno koli obliko osebnega razvoja in rasti.

Kaj je to mentalna higiena?

Mentalna higiena obstaja od konca 19. stoletja kot primarna psihološka disciplina. Njen cilj je čuvanje, vzdrževanje in napredek mentalnega zdravja ljudi. Njena naloga ni samo preprečevanje mentalnih poškodb, temveč tudi razvoj mentalne stabilnosti in sposobnosti za skladno življenje z drugimi ljudmi. Pod tem razumemo obilo dela na sebi, kar vključuje tudi soočanje s svojimi bolečimi točkami.

Skozi celo življenje zbiramo na sebi t.i. »umazano perilo«, katero nas po določenem času prekrije ali popolnoma spremeni.To so konkretne situacije in odnosi, ki so nas porazili ali osramotili, katere še nismo preboleli, niti jih do konca razumeli. Pri spominu na takšne dogodke nas prijemlje tesnoba in nelagodnost, zato jih poskušamo še naprej potiskati nekam stran, ponavadi v podzavest. Pri tem se del slike o sebi slabša in podzavestno slabo deluje na ostale nivoje funkcioniranja.


Nekateri ljudje takšne zadeve sami enostavno ne morejo rešiti, zato potrebujejo strokovno pomoč, drugi pa to rešujejo z obilico samozavesti in samokritike. Kakorkoli, potrebno je veliko hrabrosti, potrpljenja in soočanja, če se želimo očistit takšnih občutkov.

Za začetek je potrebno vse negativne dogodke in spomine prinesti na dan, jih ozavestit, da potem lahko pričnemo s čiščenjem. Pomembno je, da se teh dogodkov čim bolj spomnimo, da se spomnimo kakšni so bili takrat naši občutki in emocije, ter da vemo kakšne neugodnosti so nam spomini na te dogodke prinesli kasneje. Z ozaveščanjem pričnemo sprejemati občutke, ki iz tega izhajajo. Ponavadi so ti občutki boleči, neugodni in težki in ravno zaradi tega smo jih do sedaj s svojimi obrambnimi mehanizmi prikrivali.

S poglobljenim razumevanjem in občutenjem notranje dinamike in zunanjih okoliščin, bomo lahko začeli analizirati in začeli razumeti njihove vzroke, delovanje, naše in tuje napake in kar je najvažnejše-načine, na katere se bomo v bodočnosti lahko izognili takšnim dogodkom.
Če vas spomin na določen dogodek preveč pretrese in zaboli in smatrate, da še niste pripravljeni na spopad, si vzemite čas. Vendar si ne delajte utvar s tisto narodno, da čas celi vse rane, ker se mnogih ran niti ne zavedamo. One nas lahko čez čas še bolj zabolijo in nas počasi nažirajo od znotraj. Je pa res, da čas lajša pripravljenost za soočanje s temi problemi.

Ni izključeno, da se vam na videlo pojavi tudi kakšna grozljiva trauma, ker to na žalost ni samo psihoanalitični mit ali filmski fenomen. Človeški um ima tako naravno sposobnost, da šokantne in traumatične dogodke uspešno potisne nekam, kjer lepo miruje. Lahko se zgodi celo to, niste več prepričani, če ste to sploh doživeli. Skozi takšne težke slučaje se ne prebijajte sami, poiščite si neko toplo osebo ali psihologa, ob katerem se prijetno počutite. Oživljanje takšnih težkih traum je zelo boleče in le redko kdo je skozi to sposoben iti sam.

Z oživljanjem neugodnih in ugodnih dogodkov čistimo sebe kot osebe, kristaliziramo svoje misli in občutke ter si lajšamo nadaljni potek življenja. Se čistimo. Vendar, eno je teorija, v praksi je to težje. Kljub vsemu, veliko uspeha.