Čeprav veš,
da si brez vsega,
razen Ljubezni prišel
in da boš brez vsega,
razen Ljubezni, tudi odšel,
piši o tem,
kar lahko v Ljubezni spoznaš,
in kar lahko,
od sebe, z Ljubeznijo daš,
čeprav veš,
da razen te Ljubezni,
ne moreš ne sprejeti ne dati,
od sebe prav nič.
Stojan Svet |
Piši o tem
Prispeval/a: stojči dne sreda, 10. september 2003 @ 09:40 CEST
uporabljati svoje srce,
izvor tvoje hrepeneče duše,
v kateri prebiva,
ta tvoja hvaležna,
božanska Ljubezen. :)
---
stojči
Piši o tem
Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 10. september 2003 @ 22:34 CEST
odnaša
cvetni prah
kamor
se ljubezni zahoče.
Čebele
nenehno zbirajo
ljubezen
in
sladkost.
Koliko ljubezni
je razpršene
v travi
ob robu
cestišča.
Koliko ljubezni
je razpršene
v sončnih žarkih,
vodnih kapljah
in
pogledih zaljubljencev.
Samske
deževne kaplje
lesketajo
in izginjajo
v trenutku,
ko se dotaknejo
vodnjaka koprnenja.
Ni mogoče
z udi otipati
neznanih globin
rastoče teme voda
in šumečih strug
notranje razbolelosti.
Ni mogoče
s čuti zaznati
žarčenja tistih besed
in dejanj,
ki v breztežnosti
na robu tišine
omahujejo
pred pogumom bivanja,
ko praznina postane bit
v eksistenci poezije
samotnega časa.
...o0o...
Tatjana Malec
Piši o tem
Prispeval/a: stojči dne sreda, 10. september 2003 @ 23:37 CEST
internet še en medij več,
za ta iluzorni svet,
pretakajočih kristalov
kablov, ekranov.
Lahno pritiskam tipke,
na katerih pišejo črke,
a te ne morejo poslati
ljubezni, občutke,
tistim, ki hrepene,
po notranji izpolnitvi,
a če bi jo lahko,
bi jaz jo :)
kratek utrinek misli, ki sem jih občutil ob branju tvoje lepe pesmi, ki mi je res všeč, zato ker zveni, kot bi bila napisana ravno zdaj v tem trenutku brezčasja. :)
lp
---
stojči
Piši o tem
Prispeval/a: Anonymous dne sobota, 13. september 2003 @ 22:55 CEST
Piši o tem
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 14. september 2003 @ 11:53 CEST
Ljubezen in pisanje
se ne isključujeta,
zato je najbolje pisati,
kar iz ljubezni same. :)
---
stojči
Piši o tem
Prispeval/a: Anonymous dne ponedeljek, 22. september 2003 @ 18:05 CEST
Medtem ko morje utriplje mirno
in čaka plima med čermi večer,
strmijo sanje v daljavo širno,
se dvigajo visoko v labodji spev.
Poglejte jih! Zvezde. Bele sveče.
V usodne zanke se love,
lebde na dihih tihe srče,
po večnosti te lučce hrepene.
Migljajo granit, utrip neba.
Naenkrat se mehkoba zdrzne,
se zvrtinči noč, zastoj srca,
svileni sen se v nič pogrezne.
...o0o...
Lep pozdrav Stojčiju in hvala za lepe misli.
Tatjana M.
Piši o tem
Prispeval/a: stojči dne torek, 23. september 2003 @ 13:53 CEST
za tvojo čudovito pesem. :)
Kako lepo je,
ko smo drug drugemu,
lahko tudi vzpodbuda in navdih,
za naše nadaljnja ustvarjanja in razmišljanja. :)
in če bi na vseh področjih življenja bilo tako,
bi nam vsem bilo zares lepo. :)
---
stojči