Med vsemi živalmi je človek najbolj nebogljen in bolan. Živali poznajo svojo naravno prehrano. Nam so bili poslani učitelji, ki so sporočali, da bomo s svojim načinom prehrane odločilno vpivali na to, kakšni bomo po značaju, izgledu in medsebojnih odnosih. Večina ljudi je take učitelje preganjala. Izkušnja je pokazala, da smo zaradi svoje prehrambene izbire zelo bolni, da povzročamo vojne in po hudih boleznih pademo v prezgodnji grob.

Največjega učitelja človeštva so potvorili, v njegovem imenu ustanovili cerkev, ki je od 2. stoletja naprej začela učiti ravno nasprotje tistega, kar je z besedo in zgledom pokazal. Ljudi, ki so učili in zlasti živeli, kot je on hotel, so preganjali in pobijali, češ da so krivoverci.




Tega ne ve, kdor se ni ozrl po zgodovini iz tega zornega kota. Rimski Cato je rad ponavljal tudi rek: težko je pridigati želodcem, ker nimajo ušes.

Naj začnemo zgodovino prehrambene filozofije pri Hiperborejcih, na začetku Stare zaveze, v Gilgamešovem epu, pri Mojzesu, Kristusu ali pri najmlajših v otroških vrtcih: povsod odkrivamo, da na noben način ni smisel živali, da jih pokopavamo v svojih telesih. Kristus je plastično imenoval nejeverni svet ljudi - pobeljeni grobovi. Kaj je v grobu? Truplo vendar, mrtvec, mrhovina. In zakaj pobeljeni ? Pač zato, ker smo na zunaj urejeni, umiti, nališpani, oblečeni v oblačila, ki ves naš izgled umetno pokrivajo.

Kristus je v slavnem šestem poglavju Janezovega evangelija svojim poslušalcem odločno povedal, da ni njegov učenec, kdor se ne prehranjuje kot on, ko je rekel: "Kdor ne je mojega mesa in ne pije moje krvi, ne more biti moj učenec". Tisti teologi in pismouki, ki trdijo, da imajo izključno pravico do tega mojstra in da so oni njegovi učenci, že stoletja učijo, da je kot učitelj bil velika neroda. Pravijo, da ga niso razumeli, da je bil nesporazum. Zapustili so ga kar domala vsi, ki niso bili že od prej trdni v njegovem načinu prehranjevanja, to so pa bili Eseni, ki so bili Pitagorejci, kakor je o njih zapisal največji judovski zgodovinar Jožef Flavij iz prvega stoletja (rojen leta 37 v Jeruzalemu).

Zapustili so ga, ker so imeli rajši ovčjo pečenko, ki so jo v Jahvetovem imenu ponujali duhovniki, teologi, pismouki in veleposestniki. Učili so, da se vse tegobe in grehi izbrišejo, če darujejo ovco ali kako drugo žival, jo spečejo in pojedo. Ko normalno razviti otroci slišijo o taki čudni in krvavi logiki, se ne morejo dovolj načuditi, da so ljudje mogli imeti tako vero.


Jean Antoine Gleizes (26.12.1773-17.6.1883) je kot prvi zgodovinar v modernih časih napisal knjigo o Kristusovi sveti večerji, kjer pravi on sam in veliko drugih mislecev, da je Kristus v prvi vrsti hotel prinesti ljudem zdravje z naravno zdravo prehrano.

V tistih časih so Judje umirali pri 30 letih, ker so bili od rojstva bolni. Največji odrski umetnik Richard Wagner pa je Gleizesovo knjigo o zgodovini pitagorejstva dobro preštudiral in v svojem najvažnejšem filozofskem spisu Religija in umetnost poleti leta 1880 zapisal:

"Učitelj rastlinske prehrane Pitagora je bil zavit v skrivnost. Noben modrijan po njem ni premišljeval o bistvu sveta, ne da bi se povračal k njegovemu nauku. Ustanavljali so tihe tovarišije, ki so - skrite pred svetom in njegovim divjanjem - sledile temu nauku kot religiozno čiščenje greha in bede. Med najrevnejšimi in najbolj skritimi pred svetom se je pojavil Zveličar, ki ni pot odrešenja kazal z znanostjo, ampak z zgledom: svoje lastno meso in kri je dal kot zadnjo spravno daritev za vso pregrešno prelito kri in pobito meso. Namesto tega je ponudil svojim učencem vino in kruh za vsakdanjo hrano rekoč: 'samo to uživajte v moj spomin'. To je edini odrešilni obred krščanske vere: z gojenjem tega obreda dovršimo ves Odrešenikov nauk".

Wagner izvaja iz tega, da je cerkev propadla, ker se ni vzdrževala od živalske prehrane. Iz tega je sledilo nenehno propadanje človeškega rodu.


Odkar se je pojavil Kristus, ni več dovoljeno uživanje mesa. Učenjak iz naših krajev, ki je dal današnjo obliko Bibliji, Hieronim (340-420), je v knjigi Contra Jovinianum opisal pitagorejski način življenja tudi pri Esenih in drugih filozofih in narodih. Knjigo je napisal, ker je v Rimu po njegovem odhodu nastopil menih Jovinian, ki je učil, kar uči danes vsa cerkev, da je namreč Kristus s smrtjo na križu izbrisal vse naše prejšnje in bodoče grehe, zato lahko živimo in uživamo kakor hočemo, torej tudi ubijamo in jemo živali. Hieronim strne svojo knjigo v izrek:

"Adamu in Evi je Bog prepovedal jesti živali; ljudje so se pokvarili in prestopali ta prvi naravni zakon. Odkar pa je Jezus prišel, je spet prepovedano uživanje mesa. Jezus je namreč povezal konec z začetkom, rekoč, da je on alfa in omega, začetek in konec."

Hieronimova knjiga Proti Jovinianu ni prevedena v noben moderni jezik. Le zakaj ne? Ravno zaradi tega. Seveda še dolgo ne bo. Teologi se bojijo takih spisov. V Mignu je knjiga natisnjena. Lahko bi jo tam brali, pa je ne bodo.


Vsi (z)voditelji ljudstva pobirajo iz zgodovine in iz znanosti tisto, kar je laskavo njihovemu pokvarjenemu okusu. Za drugo plat nimajo posluha. Seveda je res zapisano še in še zlasti v Stari zavezi (ki jo je Kristus popravil, cerkev pa spet po starem sprejela), kako naj človek daruje in peče živali (razen prašičev in nekaj drugih "nečistih" živali).
Knjiga Levitik je pravi priročnik za klavce, mesarje in kuharice. Odrešenje iz sužnosti egipčanskih mesnih loncev naj obstoja v tem, da se kolje enoletno neomadeževano moško jagnje (10 ljudi na eno živalico). Po drugi strani pa je v Svetem pismu polno opominov, naj nehajo s takšnim početjem. Pa pravijo, da je Bog napisal celo Biblijo.

Sv. Peter poroča v svojem Oznanjevanju (imel sem veliko srečo, da sem dobil za doktorsko dizertacijo na papeški univerzi Gregoriana v Rimu prav tiste tekste, ki jih nihče sicer ne bere, ker so preveč zgovorni), da je veliki učitelj na vprašanje, zakaj je Bog dovolil, da so zapisane take gorostasnosti v Stari zavezi, odgovoril: da se razodenejo misli ljudi - ker so namreč ljudje, ki verjamejo, da je bil Bog zmožen takih zločinskih ukazov. S tem je bilo tudi rečeno, da imenujejo ljudje Boga tisto zverino, ki naj bi bila ukazala ubijanje. Sicer pa opravljajo črne maše, pri katerih pijejo kri, torej so neke vrste vampirji.


Resnice ne bodo iskali. Noben teolog ni preizkusil svojih naukov, prav tako kot noben Jehovec ni zmožen misliti s svojo glavo malenkost drugače kot kar so ga drugi učili. Čim večja je totalitarna družba, v kateri imajo nekateri ljudje svoje privilegije, tem bolj so zabetonirani v svojih glavah, saj je pranje možganov trajalo tisočletja.

Kristus je rekel, da bo stalno prisoten v prihodnjih stoletjih in to tudi je. Njegovo prisotnost pa so razglasili za nelegitimno s tem, da so prepovedali vse stike z višjim božjim svetom, ko so videli, da je njihovo početjo prav tako dobesedno obsojeno kot tisto njih prednikov, pismoukov in farizejev. Tedanji in današnji vegetarijance proglašajo za krivoverce, v kolikor jih niso pobili. Neverjetno? Res, opranim možganom mora to zveneti neverjetno. Zato tudi ne bodo poslušali tako preprostih dejstev, ki jih imajo v roki (dobesedno, ko berejo vsak dan psalme, kjer piše, da sta človeška in živalska duša (hebrejsko nefeš) enaki, da gre njihovo telo v zemljo, duša pa v nebo).

Pameten človek spremeni svoj način življenja, ko ga oplazi bolezen, kdor pa je ideološko in religiozno zaverovan v to, da je Bog dal živali, da jih koljemo, se pa tudi ne more ozdraviti, ko je stiska (huda bolezen, klanje, sovraštvo, vojna) najhujša. Njihov Bog je trebuh, zaradi tega pa ni bilo nikdar prave reforme torej skrenitve na boljšo pot.

Dvesto usodnih let

Leta 112 je Plinij mlajši, guverner v maloazijski Bitiniji poročal cesarju Trajanu, kako ravna z voditelji novega gibanja. Sprašuje ga, če ravna pravilno. Veleposestniki zahtevajo smrtno kazen za voditelje novega gibanja, ker ljudje ne kupujejo več ovac, templji so zaprti, ljudje ne darujejo več ovac. Novi ljudje se shajajo dvakrat na dan, zjutraj k petju in molitvi in zvečer k skupni jedi. Če sodišča pripravijo obtožence, da odstopijo od skupne večerje, jih pustijo pri miru. Seveda, ker so postali spet pametni potrošniki, ki podpirajo veleposestnike, trgovce, mesarje, klavce, bankirje, policijo, vojsko - vse to je namreč povezano z mesojedstvom.

Dvesto let po tem, po zmagi cesarja Konstantina, je prevladalo že čisto drugačno krščanstvo. Še v drugem stoletju je pisal rimski odvetnik kristjan Tertullian, da imajo že dve vrsti kristjanov: eni so taki, ki še vedno ne jedo mesa, drugi pa taki, ki se imajo za kristjane, čeprav jedo meso. V tedanji literaturi zasledujemo, kako je rimska cerkev vedno bolj prihajala pod oblast nasilnih mesojedcev in je vedno bolj žigosala skupine, ki so živele po Jezusovem in Pitagorovem nauku, kot krivoverce. Tako kot je do tedaj država preganjala kristjane, ki so živeli vzdržno, tako je s Konstantinom v imenu krščanstva še naprej preganjala Jezusove učence, dokler jih ni kot skupine popolnoma iztrebila, pobila in njihove knjige sežgala.

Dve leti po Konstantinovi zmagi je cerkveni zbor v Ancyri (današnja Ankara), približno tam kjer je dvesto let prej Plinij ugotovil, da so ljudje prenehali jesti živali, izdal odredbo, po kateri so bili iz cerkvenega občestva izločeni vsi duhovniki in diakoni, ki niso hoteli jesti mesa. To se je zgodilo leta 314 in Cerkev takih odločitev v praksi ni nikdar spreminjala, čeprav je trulska sinoda leta 691 izobčila iz cerkve vse, ki uživajo kri, tako kot so že leta 50 sklenili apostoli na prvem "cerkvenem" zboru.


V srednjem veku, potem ko so v križarskih vojnah pobili južnofrancoske vegetarijanske Albižane in so se samo posamezniki skrivali po Evropi, so imeli za kriterij, razpoznavni znak krivoverstva prav to, ali je kdo jedel meso ali ne. Imamo zapisane inkvizicijske protokole o obsojanju na smrt, če niso hoteli jesti mesa. Tega cerkveni ljudje ne verjamajo. No, če vam je vseeno, ali ubijate ali ne, pa nehajte za preizkus jesti meso in sporočite svojemu škofu, da ste to naredili, ali pa teološki fakulteti, boste videli, kaj se bo zgodilo.

Poznam fanta, ki je sin gostilničarja in klavca. V gostinski šoli v Ljubljani je slišal, da je meso nezdravo. Ko ga je nehal jesti, se mu je zdravje res izboljšalo. Že kot otrok je klal teleta. Dvanajstleten se je pri tem delu ranil. Še danes ima brazgotino. Klanje se mu je uprlo, ko naj bi zaklal tele, svojega brata in prijatelja. Od takrat naprej ve, da ne bo nikdar več klal. Pravi, da klavci, zlasti kot vajenci, pijejo kri in da so vsi izredno agresivni. Njegov župnik pa mu pravi, da je krivoverec. Ta župnik je tudi ob binkoštih pridigal proti gibanju New Age in vegetarijance metal v en koš s krivoverci.


Sedaj je pa prišel čas, da vprašamo filozofe, mislece, pesnike in poštenjake vseh časov in narodov, naj povedo, kdo so krivoverci, kdo ima pravo vero. Tega tudi še niso zaznali, namreč, da so navedeni imeli pitagorejstvo za pravo vero in da je Platon postuliral (zahteval), naj pridejo pitagorejci na oblast, če hočemo zaustaviti nenehno drvenje v vsestransko pogubo.

Bistvo prvotnega krščanstva (imenovali so se ebioniti, Eseni, nazorejci, enkratiti) je bila vzdržnost. In če je bilo rečeno, da je rešitev sveta v postu in molitvi, potem naj zvemo, da se post začne s prenehanjem uživanja mesa, tako o postu v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

V drugi polovici tretjega stoletja je veliki grški filozof Porfirij poročal, da ljudje postajajo v Rimu kristjani, da lahko jedo meso in pijejo alkohol. Ali niso vsi Rimljani tega počeli? Nikakor ne. Raja seveda, kdor pa se je imel za boljšega, se je izobraževal, bil član kakšne filozofske skupine, se je vsega tega vzdržal, ker je začetek vsake modrosti vzdržnost in kjer je požrešnost, tam modrosti ni. Tudi cesar Julijan omenja v svojih spisih isto dejstvo, torej se je to dogajalo še v drugi polovici četrtega stoletja. O tem pa je vedel v 18. stoletju tudi filozof Voltaire. 0 tem lahko danes spet govorimo, mladina spontano preneha z mesojedim praznoverjem svojih staršev in zdravnikov in jim pritiska duhovščine ni nič mar.


Najhujši fanatizem je verski fanatizem. Religiozni fundamentalisti so povzročili največ vojn na svetu. Tudi hudo vojno proti zdravju in pameti ljudstva.

Grški pitagorejski zdravnik in filozof Hipokrat (vaša hrana naj bodo vaša zdravila, in vaša zdravila vaša hrana) je ob prvem pojavu norosti pri človeku, prepovedal jesti meso. Thomas Alva Edison je poudarjal, da je vegetarijanec, ker tako lahko bolje uporablja svoje možgane, Einstein pa je rekel: "Nič ne bo možnosti preživetja na zemlji tako stopnjevalo, kot korak k vegetarijanski prehrani." Nenasilni Gandhi je izjavil, da ne bi nikdar vzel ovci življenje zaradi človeškega življenja, češ da duhovni napredek zahteva, da prenehamo moriti sobitja v zadoščenje telesne pohlepnosti. Leonardo da Vinci, največji vsestranski genij v zgodovini človeštva: "Resnično, človek je kralj divjih zveri, kajti s svojo zverinskostjo prekaša vse druge. Živimo od smrti drugih. Pokopališča smo. Od najnežnejšega otroštva se mi je uživanje mesa gnusilo in čas bo prišel, ko bodo ljudje gledali na umor živali zviška, kakor sedaj gledajo na umor ljudi."

dr. France Susman