Igor Kononenko: Koraki do zdravja - koraki do ljubezni

3 Mišljenje

Očisti svoje misli: kontroliraj jih in jih načrtno usmerjaj v pozitivno razmišljanje. Opazuj svoje misli in se izogibaj pesimističnih razmišljanj, ponavljajočih se misli o vsakdanjih skrbeh, o službi itd. Poskušaj čim večkrat biti pozoren na sedanji trenutek, na okolje, zrak, barve, glasove, energije, občutke. Razvijaj svoje čute in ne dovoli mislim, da tvoje občutke raztrančirajo in jih analizirajo in predelajo v nekaj čisto drugega. Občuti lepoto stvarstva in bivanja in ne nehaj občudovati enkratnosti vsakega dogodka.

3.1 Iskrenost

Bodi iskren. Ne hlini, ne nosi maske, ne pretvarjaj se. Povej, kar misliš, seveda pred tem očisti svoje misli vse nesnage. Ne beži pred odgovornostjo. Sooči se z vsem, kar te iritira. Če te nekaj razjezi, ti dogodek kaže na predsodke, strahove, dvome, ki jih nosiš v sebi. Ko te nekdo znervira, si na njem prepoznal svoje napake. Razišči to možnost: presenečen boš.

3.2 Potrpežljivost

Bodi potrpežljiv. Nikamor se ti ne mudi. Časa imaš celo večnost. Ena ura, en zamujen sestanek, zamujen dogodek in celo zamujena služba so zanemarljivi v primerjavi z večnostjo. Dokler si nemiren, se ti bo zlahka dogajalo, da boš zamujal. Ko se umiriš, se stvari začnejo urejati same od sebe in potem boš vedno ob pravem času na pravem mestu. Ne hiti, ne prehitevaj. Pusti času čas. Vsaka stvar, vsaka sprememba, vsak dosežek zahteva svoj čas. Bolj ko si neučakan, bolj se ti cilj odmika. Ko se boš umiril, bo cilj sam prišel do tebe.

3.3 Vztrajnost

Ne obupaj pri prvi prepreki in tudi pri naslednjih ne. Vsaka prepreka te uči, poskušaj jo na ta način sprejeti in ji biti hvaležen. Vztrajno zaupaj in nadaljuj. Ne bodi len. Ne prepuščaj se starim razvadam in drugim mamilom: televiziji, hrani, zdolgočasenim in nekoristnim pogovorom, opravljanju, nekoristnemu branju, nemiru, dolgočasju, lenarjenu (tu ni mišljen počitek, ki si ga vedno v polni meri privošči). Vztrajno bodi pozoren in ustvarjalen. Vztrajno bodi miren, ljubeč, iskren.

3.4 Pozitivne misli

Nikoli ne pričakuj slabega izida za nobeno stvar. Naj te ne bo strah za otroka, za mamo, za bližnjega. Zaupaj v to, da se mu bo dobro godilo in s tem mu boš najbolj pomagal. Enako velja zate. Nikar ne obupuj v težkih situacijah. To so samo preizkušnje zate. Če je otrok bolan, mu pokaži, da zaupaš v njegovo ozdravitev - iskreno. Če ti ne boš zaupal, kako naj potem zaupa otrok, ki si mu ti za zgled?

Ne glej TV (predvsem nobenih kriminalk, shrljivk, akcijskih filmov in podobnih traparij, ne poslušaj poročil o vojnah, kriminalu,nesrečah, političnih zdrahah itd), ne beri časopisov. Čas porabi koristneje: za branje pozitivne knjige (ne osladnih romanov ali napetih zgodb), za meditacijo, poslušanje sproščujoče in prijetne (ne osladne ali agresivne) glasbe, za telovadbo, za sprehod po gozdu, za urejanje tvoje sobe ali vrta.

Ustvarjaj: risanje, oblikovanje, načrtovanje, pisanje pisem ali drugih tekstov, pesmi, pogovor s prijateljem ali pa neznancem (ne čvekanje, bahanje in nikakor ne opravljanje), pripravljanje zdrave hrane. Vse, kar počneš, počni s celim svojim bitjem. Daj sebe v to, kar ustvarjaš, in pri tem bodi vedno poln ljubezni.

3.5 Igrivost

Življenje je igra. Zato ga ne jemlji preveč resno. Vsaka resnost pri dogodkih, ceremonijah, dosežkih, se prej ali slej izrodi v neumnost. Sprejmi življenje kot igro in jo igraj z vsem svojim bitjem, vendar se ves čas zavedaj, da je to igra. Nikoli ne prepričaj sebe, da je neka stvar izredno pomembna in izredno resna. Igraj se, pa vendar ne bodi ciničen in se ne norčuj in se ne posmehuj drugim. Naj bo to spošljiva igra, kjer kot igralec spoštuješ svojega nasprotnika.

3.6 Odnos do sebe

Odnos do sebe naj bo ljubeč. Ne zahtevaj preveč od sebe, odpusti si vse napake in pomanjkljivosti. Sprejmi se brezpogojno in se imej rad. Ko ozavestiš svoje napake, jih odpravi. Ne vse naenkrat, če je to pretežko. Počasi, a vztrajno odpravljaj napake. Opazuj se in bodi pozoren na svoje telo, na svoje misli, čustva in na svoje občutke. Nikoli ne bodi nasilen do sebe. Vedno bodi pripravljen, da se potolažiš, pa vendar si ne dajaj potuhe.

3.7 Odnos do drugih

Ne sodi nikogar, nimaš pravice. Vsak ima svojo pot, vsak ima razloge, zakaj je tak, kakršen je. Sprejmi ga brezpogojno, z ljubeznijo. Le tako mu lahko pomagaš. Vsaka slaba misel, vsako miselno obsojanje je močna in zelo slaba energija, ki se je ne zavedamo. Z njo delamo škodo drugemu in hkrati sebi. Je (blažja, pa zato nič bolj dopustna) oblika črne magije, je nasilje.

Vsako nasilje obrodi novo nasilje in ne reši ničesar. Nikoli ne napravi drugemu tistega, česar nočeš, da drugi naredi tebi. Če boš prizadel drugega, boš s tem prizadel sebe; prej ali slej se ti vse povrne, kajti drugače ne more biti, tak je zakon. Če boš pomagal drugemu, boš hkrati pomagal sebi.

Odpuščaj. Odpusti vsakomur prav vse, ne postavljaj nobenih pogojev za to. Če odpustiš, še ne pomeni, da se strinjaš z napačnim ravnanjem. S tem samo poveš to, da bi se v podobni situaciji prav lahko zgodilo, da bi tudi ti napačno ravnal. Odvrzi bremena. Načrtno odpuščaj prav vse sam sebi in vsem svojim sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem.

3.8 Odnos do dela

Ni pomembno, na kateri točki tvoje naloge si in kaj trenutno delaš. Pomembno je, da delo začutiš, se mu predaš in ga opravljaš z ljubeznijo, pa četudi to delo ni ravno pisano tebi na kožo. Nič ne de, se boš pa kaj naučil ob njem. S tem pa vadiš tudi potrpežljivost, pozornost in osredotočanje na sedanji trenutek, si tukaj in zdaj. Včasih moraš opravljati kako delo enostavno zato, da spoznaš, česa nočeš delati.

4 Meditacija

Meditacija pomeni začutiti in ostati v sedanjem trenutku, brez iluzij, ki jih ustvari misel. To je stanje brez misli, brez ocenjevanja, brez komentiranja. Tega stanja ni lahko doseči, saj smo navajeni neprestano razmišljati. Otroci pri igri so v meditaciji. Ko pojemo, plešemo, igramo tenis, ali na dopustu, ko pozabimo na datum in uro, smo v meditaciji. Med meditacijo sprostimo svojo notranjo energijo, da lahko neovirano kroži, hkrati se odpremo in pritegnemo zdravilne energije. Redki posamezniki ostanejo v tem stanju dlje časa, večina pa se hitro znova zakoplje v svoje misli, predsodke, komentarje, ocene, skrbi in strahove.

4.1 Spanje

Spanje ni meditacija. Spanje je počitek. Med spanjem pogosto zapustiš telo. Sanje so lahko resnično potovanje tvoje duše ali pa samo simbolično sporočilo. Zato se zjutraj poskusi spomniti sanj. Z vajo lahko svoje sanje usmerjaš. Med spanjem se tvoja energija obnavlja. Od 22h do 3h je najugodnejši čas za obnovo energije. Zato pojdi zgodaj spat in zgodaj vstajaj.

4.2 Sprostitev telesa in uma

Meditiraš lahko na sprehodu, med likanjem ali med vožnjo v avtobusu. Vsekakor pa je dobro, da si vzameš vsaj pol ure na dan za meditacijo, najbolje zjutraj, ko drugi še spijo, ali zvečer, ko drugi odidejo spat. Če imaš možnost, meditiraj vedno na istem prostoru, ki je primerno urejen. Lahko prižgeš svečko, dišavno palčko. Če te moti tišina, lahko meditiraš ob sproščujoči umirjeni glasbi.

Meditiraš lahko sede, stopala so na tleh, hrbtenica zravnana, dlani obrnjene navzgor, lahko pa tudi leže. V mislih se zaščiti pred vsemi škodljivimi vplivi: škodljive energije, tehnične ali naravne, slabe misli drugih ljudi. Eden od načinov je npr. ta, da v mislih potegneš iz neskončnosti nad seboj steber luči - svetlobno cev, ki gre iz neskončnosti (enosti) preko tebe vse do središča zemlje. Beseda, ki ojača steber luči, je AN-TA-RI-ON. AN pomeni enost, TA povezavo navzdol, RI povezavo navzgor in ON pomeni dvojnost, svet, v katerem živimo.

Umiri se, zapri oči. Nekajkrat globoko vdahni in izdahni, počasi in do konca. Sprosti svoje telo. Z mislimi se sprehodi po delih telesa in jih sproščaj. V mislih se postavi v točko v središču glave. Iz te točke pozorno opazuj svoje telo, svoje občutke in tudi svoje misli. Nič ne komentiraj. Samo opazuj. Zavedaj se sedanjega trenutka. Bodi v edini realnosti, to je sedanjem trenutku. Meditacijo lahko zaključiš tako, da občutiš telo, prostor, vdahneš in odpreš oči.

4.3 Čuti

Izostri svoje čute. Opazuj sebe in okolje. Bodi pozoren na to, kar ti sporočajo tvoji čuti. Začuti svoje telo, svoje težave, svoje blokade. Začutiš lahko druge ljudi, njihovo razpoloženje, njihovo skrb ali ljubezen. Začutiš lahko naravo, zdravilni vir energije, ali škodljivo, tehnično sevanje. Narava ti lahko pošilja sporočila preko tvojih čutov. Višje dimenzije, višje inteligence ti včasih želijo pomagati, vendar niso nikoli vsiljive. Zato moraš biti pozoren na njihova sporočila, ki lahko pridejo preko znakov v naravi, preko živali in ljudi, preko sanj in vsakdanjih dogodkov, ki jim prepogosto pravimo naključja.

4.4 Koncentracija

Koncentracija pomaga zbujati tvojo notranjo energijo. Lahko se koncentriraš s pogledom na neko točko, ali v mislih na besedo ali misel. S ponavljanjem in koncentracijo na pozitivno misel lahko sam sebi zelo pomagaš (primer pozitivne sugestije: "Jaz sem vsak dan bolj miren in samozavesten in vse probleme rešujem učinkovito in z lahkoto''). Z miselno koncentracijo na točko v telesu lahko zbudiš svojo notranjo energijo in jo usmerjaš na različne dele telesa, tja, kjer je potrebno. Preproste, a učinkovite vaje za koncentracijo, ki tudi pomagajo pri gledanju aure, najdeš na internetu (http://www.thiaoouba.com).

4.5 Molitev, prepuščanje

Ko se v mislih obrneš na višje nivoje, na boga, stvarnika, svoj višji jaz, angele, svojega vodnika, se zahvali (npr. za pomoč, vodenje, zaščito in zdravljenje). Lahko tudi prosiš za pomoč. Bodi iskren, iskreno molitev boš čutil. Čutil boš, da nisi sam in da je pomoč vedno prisotna, le od tebe je odvisno, ali jo boš sprejel. Zaupaj in se prepusti, da te višji nivoji vodijo po pravi poti.

4.6 OM

OM je prabeseda, prazvok, praizvor in pomeni enost, boga, združitev nasprotnih polov, plus in minus združena. OM ima močan energetski naboj in ga lahko uporabiš za zdravljenje. Ko izgovarjaš (poješ) OM, naj bosta O in M enako dolga, tako da sta plus in minus, moška in ženska energija v harmoniji. Med meditacijo, hojo, vožnjo itd. lahko poješ na glas ali v mislih OM. Lahko ga usmerjaš v določen del telesa. S petjem OM na glas ali v mislih lahko pomagaš tudi drugemu, vendar samo z njegovim dovoljenjem (nimaš se pravice vmešavati v energetski sistem drugega človeka brez njegovega dovoljenja).

5 Prehrana

Poslušaj svoje telo in sebi prilagodi jedilnik. Tu ni univerzalnega pravila za vse ljudi. Vsekakor pa so naši čuti zamegljeni in jim ni za zaupati popolnoma. Nekatere vrste hrane so kot mamila, ki se jim ni lahko odpovedati. Pri nenadni spremembi jedilnika lahko povzročiš v telesu močno čiščenje in reakcijo.

Danes je veliki večini hrane dodano kar nekaj kemičnih barvil, konzervansov, topil, emulgatorjev, sladil, arom itd. Ti strupi so odlična podlaga za bolezen. Pritegnejo viruse in bakterije, poleg tega oslabijo odpornost telesa, ki se neprestano poskuša znebiti strupov in mu to jemlje dragoceno energijo.

Hrano lahko delno "popraviš'' s tem, da miselno očistiš vse telesu in duhu škodljive energije, in jo napolniš z ljubeznijo (to lahko narediš s svojo energijo ali pa prosiš višje nivoje, da hrano preko tebe očistijo). Če jo kuhaš, se tisti čas posveti samo hrani in delo opravi s popolno ljubeznijo. Misli na tiste, za katere pripravljaš hrano, ali si vizualiziraj, kako ta hrana krepi telo in mu daje vso potrebno energijo. Tako pripravljena hrana ima tudi z malo začimbami izreden okus. Nasprotno pa, če je oseba, ki kuha, npr.jezna, se ta jeza zliva tudi v hrano, in ko tako pripravljeno hrano ješ, je grenkega okusa, pa če je v njej še tako prava mera odličnih začimb.

5.1 Osnove zdrave prehrane

Prehranjuj se zmerno in raznovrstno. Uživaj čim več svežega sadja in zelenjave. Pij čim več čiste vode. Odlična pijača in hkrati hrana so sveže pripravljeni sadno-zelenjavni sokovi. Vsekakor se izogibaj vsem živilom, ki vsebujejo kemične preparate. Poleg tega so tako rekoč prepovedana živila: svinjsko meso, vse maščobe živalskega izvora, beli sladkor, bela moka, kvašen kruh, homogenizirano mleko in mastni siri. Izogibaj se rdečemu mesu, mastni hrani, ocvrti maščobi, testeninam, jajcem in sladkarijam. Kisaj, popraj in sladkaj čim manj. Kis nadomesti z limono, uporabljaj nerafinirano, hladno stiskano olje. Soli zmerno. Izogibaj se kavi, kakavu, pravemu čaju, alkoholu in gaziranim pijačam.

5.2 Vegetarijanstvo, veganstvo

Najpogostejša oblika vegetarijanstva je odpoved mesu. Nekateri se odpovedo tudi ribam in jajcem. Vzroki za tako odločitev so lahko:

- zdravje: Danes veliko večino živali hranijo z antibiotiki, pomirjevali, hormoni itd. (npr. večina krav živi celo življenje v verigah na 2 m2 v zatohlih hlevih, nikoli ne vidijo sonca, nikoli ne vidijo zelenega travnika, svežega zraka; brez zdravil in pomirjeval bi zbolele in znorele; enako se godi prašičem, piščancem itd). Meso je težka hrana, hkrati pa nosilec slabih energij (energije strahu in trpljenja živali pred smrtjo). Ribe umrejo v dolgotrajnih mukah, preden se zadušijo.

- ekologija: Velike farme so eden najhujših osnesnaževalcev okolja (npr. za pridelavo hrane v obliki mesa potrebujemo 5-10 krat več površin kot za pridelavo rastlinske hrane; površine gnojimo z umetnimi gnojili, ki zastrupljajo poleg rastlin (in s tem meso) tudi zemljo in podtalnico; koncentrirani živalski iztrebki, še posebej od živali, ki so hranjene z antibiotiki, hormoni, pomirjevali in drugimi kemičnimi preparati, so velik onesnaževalec zraka, zemlje in vode).

- ljubezen do živali: Ni potrebno, da bi trpele živali; brez tega lahko celo bolj zdravo živim.

- religija: Nekatere vere prepovedujejo uživanje hrane živalskega izvora ali samo meso nekaterih živali.

Nekateri se odločijo za veganstvo: opustitev vseh prehrambenih in drugih izdelkov živalskega izvora: poleg mesa in rib tudi jajc, mleka in mlečnih izdelkov, usnjenih oblačil in obutve itd.

5.3 Presna prehrana

Presna prehrana je surova hrana: sadje in zelenjava brez kuhanja. Sveža hrana vsebuje vse vitamine in minerale in je polna bioenergije. Kuhana hrana je mrtva hrana: brez vitaminov, brez bioenergije, in če je ne začinimo, je tudi brez okusa. Ko prehajamo na presno prehrano, se telo začne intenzivno čistiti in to obdobje je lahko dolgotrajno in naporno. Vsekakor je dobro, da se pogovoriš z izkušeno osebo in prebereš kakšno knjigo o tem. Na žalost pa so danes tudi sadje in zelenjava pridelani s pomočjo škropiv in umetnih gnojil, zato bodi pri izbiri previden.

5.4 Post

Post je zavestna delna ali popolna prekinitev hranjenja za določen čas: 1 dan, 3 dni, 1 teden ali več tednov. Namenjen je čiščenju telesa. Ko začnemo s postom, začne telo intenzivno čistiti strupe z vseh področij. Med postom lahko uživamo samo vodo. V tem primeru je za post nad tri dni nujno klistiranje: čiščenje debelega črevesa. Brez tega bo telo vse strupe iz debelega črevesa posrkalo in smo s tem naredili več škode kot koristi. Lažja oblika posta je post s sadnimi sokovi ali sadjem. Vsakemu priporočam enkrat na teden sadni dan: edina hrana ta dan so poleg čiste vode sveže sadje in sveži sadni sokovi. Pri čiščenju telesa si lahko pomagamo tudi z zeliščnimi čaji, ki hkrati delujejo zdravilno.

6 Gibanje

Fizično telo potrebuje gibanje, najbolje na svežem zraku. Privošči svojemu telesu, kar potrebuje. Gibanje obnavlja vitalnost in kondicijo organizma ter čisti telo. 15 min počasnega teka, vožnje s kolesom ali plavanja na dan in občutil boš, da ti telo hvaležno vrača spočitost, moč, živost, gibljivost, energijo.

6.1 Telovadba

Vsako jutro telovadi 10-15 min. Po možnosti ob odprtem oknu ali kar zunaj, na svežem zraku. Lahko se odločiš za razgibalne vaje, kjer razgibaš vse telesne sklepe, hrbtenico, vrat, in vse telesne mišice. Lahko se odločiš za vaje, ki so osnova joge. Vsakomur priporočam tibetanske vaje (glej knjigo ``Vrelec mladosti''). Večkrat na dan naredi nekaj preprostih vaj za razgibavanje telesa, predvsem hrbtenice in vratu. Med telovadbo se posveti sebi, pusti vsakdanje skrbi, takrat si ti najvažnejši.

6.2 Hoja v naravi

Privošči si hojo v naravi, v gozdu, navkreber. Ni boljšega za obnovo fizičnega telesa, hkrati pa lahko sprostiš svoje misli, čustva in duha. Naj bo to tvoje redno opravilo, po možnosti večkrat na teden. Začuti energijo gozda, energijo travnika, potoka, hriba. Vdihavaj svež zrak in se mu prepusti. Lahko prosiš kako mogočno drevo, da ti pomaga. Ko začutiš dovoljenje, ga objemi in mu dovoli, da te prepoji z blagodejno energijo.

6.3 Samomasaža

Masiraš si lahko stopala, noge, roke, ramena in vrat. Masaža vratu pomaga pri urejanju krvnegta obtoka glave. Ko masiraš, se posveti sebi, ne razmišljaj o drugih rečeh. Na ta način boš poleg fizičnega telesa sprostil tudi miselno, čustveno in duhovno telo. Z masiranjem stopal lahko masiraš celo telo: vsak notranji organ ima refleksno cono na stopalih. Preko stopal ti telo sporoča: če začutiš bolečino ali zbadanje v določeni točki, je ustrezni organ potreben terapije (glej npr. knjigo "Telo govori"). Privošči svojim stopalom redno masažo. Poleti hodi bos v naravi.

6.4 Dihanje

S kontroliranim dihanjem lahko umiriš svoje telo in svoj um. Dihaj skozi nos. Vdih naj bo počasen in do konca. Preden izdihneš, zadrži dih. Izdih naj bo dvakrat daljši od vdiha. Izdahni ves zrak. Ko se koncentriraš na dihanje, ni prostora za druge misli. Dihalne vaje lahko počneš med hojo, čakanjem, sedenjem, ležanjem. V vsaki knjigi o jogi so opisane osnovne dihalne vaje.

6.5 Ples, petje

Ples je hkrati telovadba in meditacija. Ko se prepustiš ritmu, melodiji, pesmi, izginejo vse skrbi, vse turobne misli, in srce zaplava v radosti, v sedanjosti. Tudi petje je meditacija. Pleši in poj z vsem svojim bitjem. Prepusti se jima, ne oziraj se na to, kaj bodo rekli tisti, ki te gledajo ali poslušajo. Ob petju se lahko tudi zjokaš, naj odide iz tebe bolečina, žalost, prizadetost.

Koraki do zdravja - koraki do ljubezni (1)