Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20030610190210717

Veljaki o nekrvavi prehrani torek, 17. junij 2003 @ 06:02 CEST Uporabnik: Pozitivke dr. France Susman PRIJATELJEV NE JEMO Zakaj se idoli množic odvračajo od krvave prehrane?S kulturo srca se stopnjuje tudi kultura hrane. Kultura pomeni zavestno, preudarjeno ravnanje na človeškem področju. Pravijo, da se človečnost začne pri živali, pri odnosu do živali. "Kakršen je kak narod do živali, taki so njegovi člani med seboj" (Gandhi). "Dokler se bomo prehranjevali iz klavnic, se bomo klali med sabo." (Tolstoj). Religija se začne, kjer se konča z ubijanjem. Cerkev je izdala živali. Izgnali smo jih iz raja in nočemo, da pridejo nazaj. Rasizem pravi: ker imaš drugačno barvo kože, te lahko naredim za sužnja. Seksist pravi: ker si ženska, ne smeš k volitvam. Zvrstist pravi: ker si žival, te lahko zaprem v živalski vrt, delam poskuse na tebi, ali te ubijem in požrem. Vsi trije so logično in etično na isti ravni. Živali ne potrebujejo nove morale ali etike. Dovolj je, da živali ne izključujemo iz naših pravil obnašanja. Plutarh: "Za grižljaj mesa kratimo živalim sonce, luč in del življenja in časa." < P>Kulturno zgodovino človeštva v luči nenasilne pitagorejske filozofije je prvi zapisal grški filozof Porfirij (rojen 5.10.234), ki je deloval v Rimu. Za njim je o tem pisal sveti Hieronim, rojen v naših krajih, ki je v knjigi Proti Jovinijanu zapisal, da od prihoda Jezusa (Ješua) spet ni dovoljeno jesti mesa, kakor so vedno učili pravi pitagorejci, ki so bili budisti. Njih višek predstavljajo Eseni, iz katerih je izšel Ješua, ki je njihov nenasilni način življenja kot judovski kralj razglasil za splošno veljaven in bil zato obsojen na smrt. Hieronimova knjiga ni prevedena v noben moderni jezik. Zgodovinarji in filozofi je ne poznajo. Jean - Antoine Gleizes (1773-1843) je nadaljeval Porfirijevo in Hieronimovo delo. Leta 1840 je izšla njegova obširna zgodovina pitagorejstva. Richard Wagner je bral nemški prevod tri leta od 8.2.1880 do svoje smrti 13.2.1883. V svojem najvažnejšem filozofskem eseju Religija in umetnost je človeštvu priporočal samo Gleizesovo knjigo - za rešitev človeštva. Tam je tudi razložil, kje in kako je spet odkril sveti Gral, katerega je ovekovečil v največji odrski mojstrovini, ki jo ima človeštvo - v Parsifalu. Če danes kupimo vstopnico za Parsifala v Bayreuthu - pridemo na vrsto čez kakih osem let. Gleizesu je pošiljal knjige in dokumente v Pireneje Charles Nodier, ki je bil tudi sam pitagorejec. Kdor prebere Porfirija ali Gleizesa, spremeni svoj način življenja, kakor je naredil Voltaire (bral je francoski prevod Porfirija). Ker spreminjajo življenje, zato omenjeni avtorji niso poznani. Navada je železna srajca. Čim starejši je človek, tem bolj zabetonirane so njegove navade, četudi smrt preži. Mladina prehaja spontano na nekrvavo vegetarijansko prehrano. Najboljša knjiga je morda kar narava sama. Obisk klavnic naredi pri čutečem človeku svoje. Neki razred Srednje živilske šole je obiskal ljubljanske klavnice. Do konca leta so vsa dekleta postala vegetarijanke, fantje pa so bili pripravljeni dati v usta samo tisto, česar izvor so sami doma videli. Idoli množic imajo svojo motivacijo za spremembo navad. Bryan Adams, glasbenik "Že 12 let sem vegetarijanec. Ves ta čas nisem bil resno bolan. Vegetarijanska prehrana krepi imunski sistem. Mislim, da meso povzroča bolezni." Dr. Franz Alt, znani novinar na nemški TV "15.1.85 mi je v Düsseldorfu neka gospa citirala Tolstoja. Na poti domov sem v vlaku bral isti citat. Takoj nato sem spet od nekoga isto slišal. To mi je spremenilo življenje." August Bebel, socialdemokratični politik "Očividno nadomesti rastlinska prehrana mesojedstvo v isti meri, v kolikor se dvigne kultura." Wilhelm Busch, slikar, risar, pesnik in filozof "Prava človeska kultura se začne tam, kjer velja za kanibalizem (ljudožerstvo) ne samo žretje ljudi, ampak vsako uživanje mesa." Lil Dagover, igralka "Že kot otroku mi je bilo jasno: Ljubezen do živali ni dovolj. Slediti mora dejanje. Tako si vzamem vsak prosti čas, da pomagam živalim, kjer le morem - z besedo, z zgledom, z denarjem. In če vidim, da se ljudje temu posmehujejo, mislim kot Zola: "Zadeva živali mi je važnejša kot strah, da se osmešim." Če me resne živalske oči gledajo - ali če prestrašena, preganjana mačka prede v mojem naročju - to me osreči. Le zakaj se toliko ljudi odpove taki sreči?" Karlheinz Deschner, pisatelj, slavni cerkveni zgodovinar, kriminalna zgodovina Cerkve na 10.000 straneh, zgodovina dogem. "Spengler pravi, da je človek zverina z rokami. Olepševalna prispodoba, ki vključuje banke in atomsko bombo, suženjstvo in inkvizicijo, klavnice in plinske kamere, strele v tilnik in gensko tehniko. O vsem tem zverina brez rok niti ne sanja. Ta ne ponori, ne obtožuje, ne slepari, ne laže, ne izrablja, z eno besedo, vse prednosti ima, razen te, da ni krona stvarstva. Ker je krona stvarstva človek, krona človeka pa far, nima žival od njega kaj pričakovati. "Strah in trepet pred vami naj navdaja vse živali na zemlji in vse ptice pod nebom, vse kar se giblje na zemlji, in vse ribe v morju: vse je izročeno vaši oblasti, vse, kar se giblje, kar živi, naj vam bo za živež" (Geneza 9,2). To naj bi bil sicer "kulturni ukaz, imperativ veselja in radosti" (Katoličan Hrost), dejansko pa je najobsežnejša razsodba podjarmljenja in smrtna obsodba v vsej zgodovini, peklensko popačenje neke zvezde v klavnico. Človek je živali hudič. "Znanstveniki" so iz Platonovih spisov izločili njegovo domnevo živalske nesmrtnosti. Lichtenberg trdi, da so menihi v Gascogni imeli neko miš za svetnico, ker je pojedla hostijo. V nasprotju z živaljo, je človek zločinec iz navade. Jedilni list - je najbolj krvavi list, kar smo jih napisali. Meso ne dela hrano slabšo, pač pa uživalca. Dragi Lichtenberg: sežgane pečenke so slabše od sežganih knjig! Moralni pomisleki proti telečji pečenki? S strani vzgojiteljev ni nobenih. S strani pravosodja tudi ne in tudi s strani moralne teologije ne. S strani tisočev drugih moralnih plati ne. Morda s strani teleta? Kdor jé živali, stoji pod živaljo. Živalsko veselje: najprej božati ovčko, potem ovčjo pečenko; naprej zmerjati ribiča, potem pa imeti postrv na krožniku! Lovcev ne marajo - pač pa divjačino. Ali ne zasluži človeštvo, ki mori trilijarde živali isto, kar dela živalim? Družba, ki ima klavnice in bojne poljane, je sama zrela za zakol." Eugen Drewermann, najbolj znani moderni katoliški teolog, napisal več kot 50 knjig"Namesto da bi žival in človeka spravili v soglasje z naturo, se je človek resno trudil, da bi korenito razdružil človeka in žival z metafizičnimi argumenti, ker se je na prav čuden način bal, da bi izgubil koga izpred oči - tako tesno sta bila za zahodnjaka povezana vera v Boga in drugačnost človeka. Najboljši in najstrašnejši primer navaja slavno peto poglavje Descartesove Discours de la methode. (Descartes je študiral pri jezuitih). Tam pravi avtor, da človeka nič ne spravi bolj s poti kreposti kot če si domišlja, da je živalska duša naši bistveno enaka in da mi nimamo po tem življenju ničesar upati ali se bati, nič več kot muhe in mravlje. Krščanska dogmatika ga ovira, da ne more zaupati najbolj preprostim opazovanjem, ko gre za živali. Ne smejo imeti podobnih potez kot človek, treba jih je imeti za brezdušne stroje, in zlasti je treba tako tudi ravnati z njimi.Celo Spinoza, ki prizna živalim občutke, pravi, da jih lahko uporabljamo in zlorabljamo po mili volji, ker imajo drugačne občutke. V stari Kitajski je gospod Tian iz Tsija pripravil pojedino za 1000 gostov. Ko so prinašali na mize ribe in perutnino, je vzdihnil: Kako so nebesa človeku naklonjena! Žitu dajejo rast in redijo ribe in ptice za našo uporabo, in vsi navzoči so mu pritrjevali kot odmev. Neki 12 - letni fantek pa je spregovoril: "To pa ni tako kot gospod meni. Vsa bitja na svetu so naša sobitja, sobratje. Med temi bitji ni višjih in nižjih, plemenitejših in podlejših. Premagajo druga drugo z velikostjo, zvitostjo in močjo in se vse povrsti pojedo. To pa ne pomeni, da bi bile ustvarjene ena za drugo. Kar dobi človek užitnega za pod zobe, to tudi požre. To pa ni bilo prvotno ustavarjeno za človeka"Položaj na svetu se bo začel spreminjati šele, ko bomo preverili svoje prehrambene navade in ko bomo na novo odkrili vegetarijanstvo kot neke vrste moralno zadolžitev pred živalmi, pred naravo in pred ljudmi." Thomas Alva Edison, izumitelj, avtor več kot 1000 patentov "Sem vegetarijanec, protialkoholik, ker tako lahko bolje uporabljam svoje možgane." Albert Einstein, fizik "Nič ne bo možnosti preživetja na zemlji tako stopnjevalo, kot korak k vegetarijanski prehrani." Empedokles, grški filozof, pitagorejec "Ali ne boste končno zaustavili v nebo vpijoče klanje? Ne vidite, kako se medsebojno žrete v črni norosti? Tam pelje oče svojega ljubljenega sina v drugi obliki k oltarju usmrtvitve s trapasto molitvijo, sin pa roti divjaka za pomilostitev. Vendar ga ta ne usliši, ne, nasprotno, zakolje ga celo, da pripravi doma gostitev! Tako vzame oče svojega sina in mati svoje otroke, oropajo jih duha in požrejo trupla svojcev." (Seveda govori Empedokles o reinkarnaciji, ki je tako kot vegetarijanstvo in spoštovanje do živali tudi bistvo pitagorejstva.) O.W.Fischer, slavni filmski igralec "Zakaj ne jem bratov? Enostavno zaradi družinske zavesti, to je vse. Nekje mora začeti sram." Mahatma Gandhi, politik "Zame ni življenje ovce manj vredno kot življenje človeka. Nikdar ne bi zaradi človeškega telesa vzel ovci življenje. Čim bolj nebogljeno je kako živo bitje, tem večja je njegova zahteva po človeški zaščiti pred človeško okrutostjo. Mislim, da duhovni napredek od nas zahteva na gotovi točki, da prenehamo moriti naša sobitja v zadoščenje telesne pohlepnosti." Joseph von Goerres, katoliški filozof "Kdor hoče preseči vsakdanjost in povprečnost, se izogiba krvave prehrane in ne izbere smrti za gostitelja." Martin Gore, glasbenik "Meso - ne hvala! Moja ljubezen do živali in do narave mi prepoveduje jesti živali in njihovo meso. Do tega prepričanja sem prišel pred več kot desetimi leti." Nina Hagen, pevka "Ko so mojemu sinu Otisu v avionu pred kratkim ponudili meso, je ogorčen nergal: Uf, to smrdi! Kuhano meso zares smrdi. Od leta 1983 ne jem nobenega mesa več." Peter Hofmann, pevec "Ne maram nobenega mesa več. Že dolgo. Ker sem nekoč videl, kako so redili teleta za mesno tovarno. Nikdar niso videla travnika, po enem do poldrugem letu jih s škripčevjem vlečejo iz njihove kletke, ker niso naredila še nikoli enega samega koraka in se tudi ne morejo držati na nogah. Take okrutnosti lahko preprečimo le, če se kot potrošniki upremo: nobenega mesa več. Neko družbo presojamo po tem, kako ravna z slabotnimi, z nebogljenimi, nemočnimi." Whitney Houston, pevka "Način, kako prevažajo in pobijajo živali, me dela popolnoma bolno. Sedaj poskušam tudi iz svojega moža Bobbyja narediti vegetarijanca." Chrissie Hynde, glasbenica "Mislim, da bi morali vegetarijanci vzbujati več pozornosti s svojo zadevo. Stalno živim po hotelih in sploh ne gledam več v jedilni list. Enostavno povem: "Vegetarijanka sem, ne jem jajc, ne jem rib, ne jem pišk. Kaj mi lahko ponudite namesto tega?" Moja kri začne kipeti, ko vidim, da ni navadno nobene vegetarijanske izbire. Celo izraz vegetarijanka mi gre počasi na živce." Lotte Ingrisch, literatinja, njen mož Mafred von Einem je bil avstr. notr. min. Napisala je Vodič v onstranstvo "Na žalost smo obsojeni, da požremo svet. In čeprav kaj vedno znova zraste, mi bi bilo veliko ljubše živeti od zraka in ljubezni. Vam pa verjetno tudi. Že kot otrok sem javno pridigala proti uživanju živali. Če pa so ob nedeljah prišli na mizo vampi ali filane piške, je postal moj trebuh slaboten. Še vedno je tak, vendar vedno bolj poredko. Seveda se lahko zgodi, da podležem pogledu na žemljo s klobaso, vendar v stalni borbi srca proti trebuhu polagoma zmaguje srce. Ni vzroka za ponos! Zrnje in zalenjava teknejo tako in tako bolje. Lahko bi tulila in včasih to tudi naredim, tako se mi živali smilijo. Ali niso naši bratje, naše sestre, nismo ena družina? Kaj pa z njimi delamo! Če je Bog in če je pravičen, nas bo zaradi tega vse skupaj poslal v pekel. Nemogoče, da je bil dejal, naj si podvržemo zemljo z vsemi živalmi, katerim Rim še vedno odreka dušo. Če pa živali nimajo duše, potem se pa požvižgam na svojo! In tudi na nesmrtnost. Človek, ki nebes ne deli z vsemi živalmi, je rasist, trapast, ozkosrčen, omejen kot vsi rasisti. Človek, gospodar nad živimi bitji? Da se ne smejem! Če pomislim na trpljenje, ki ga zadajamo živalim, se sramujem, da sem človek. V kitajskih znanstvenih inštitutih se že leta ukvarjajo z energetiziranjem vode. Človek in žival lahko živita cele tedne, brez da bi izgubljala na teži. To je veliko upanje! Kajti priznati moram, da se tudi špinači, ko jo odrežem, opravičim. Vse življenje je občutljivo, oduševljeno. Če bi bila predsednik vlade ali papež bi ustanovila ministrstvo za rastline in živali, ki bi zastopalo njihove interese. Na univerzah bi morali poučevati pravice živali in rastlin. Mučitelje živali bi na mestu izključila, ekskomunicirala. Bojim se, da se moramo sprijazniti z mislijo, da smo gnusna bitja. Vendar pa se ne smemo sprijazniti z mislijo, da ostanemo gnusni. Nismo na svetu, da se ubadamo z gospodarstvom, kakor nam skušajo dopovedati slaboumni politiki. Na svetu smo, da se naučimo ljubezni. Tudi, če še vedno ne vemo, kaj ljubezen je. Ta ljubezen pa vključuje vse in ničesar ne izključuje. Ljubezen - in ne palec ali veliki možgani - nakazuje, na kateri stopnji razvoja se nahajamo. Stisnite vse živali ne v vaš trebuh, ampak v svoje srce! In prestopili ste prag raja." (se nadaljuje) Komentarji (6) www.pozitivke.net