Zdravstvena škodljivost herbicida, ki se uporablja v pridelavi GS poljščin vrste »liberty link«

(napisal profesor Joe Cummins; za celotno poročilo glej spletišče , www.amberwaves.org/web_articles/joecummins.html )

Glufosinat je herbicid (sredstvo za zatiranje plevela), ki mori skoraj vse zelenje; na veliko se uporablja pri pridelovanju gensko spremenjenih poljščin, med drugim tudi koruze, ogrščice in soje. Kanadska in vlada ZDA sta dovolili sejanje poljščin, ki so odporne na herbicid glufosinat, čeprav so obstajali nedvoumni dokazi, da je herbicid povzročal prirojene okvare na poskusnih živalih. Kemikalija povzroča v nerazvitih možganih prezgodnje umiranje celic zaradi apoptoze. Zavira tudi razvijanje glutamatskih poti v možganih, zato je moteno izmenjavanje informacij med celicami. Novorojene poskusne živali so imele prirojene okvare možganov, ki povzročajo vedenjske motnje. Človeški novorojenci, ki so bili med nosečnostjo izpostavljeni delovanju glufosinata, so imeli zajčjo ustnico in okvare okostja ali rane na ledvicah in sečevodih. Herbicid je pri nosečnicah, ki so prišle v stik z njim, povzročal tudi splav in zmanjšal sposobnost zanositve. Kmetom, ki so uporabljali glufosinat, so se rojevali otroci s prirojenimi okvarami.

Z uvajanjem poljščin vrste liberty link, recimo koruze, ogrščice, soje ter tudi riža za človekovo prehrano, se bo znatno povečalo uporabljanje glufosinata. Herbicid se lahko uporablja tudi kot predžetveno sušilo za žito, ki nanj ni odporno (na ta način se pospešuje zorenje zrnja, da se žito požanje, preden bi ga uničila pozeba). Uporabljanje glufosinata pred žetvijo ni priporočljivo, ker se zaradi nizkih temperatur upočasni delovanje drobnoživk, ki razkrajajo glufosinat, zato pride več teratogenega herbicida v zemljo in podtalnico.

povzetek neodvisne raziskave, ki jo je naročila mednarodna organizacija Amberwaves; P.O. Box 487,

305 Brooker Hill Rd., Becket, MA 01223, USA (ZDA); prevedel Mitja Fajdiga, januarja 2002

Podobno nevarne so tudi druge gensko spremenjene poljščine, recimo poljščine vrste »roundup ready«, ki so odporne na herbicid glifosat. Zdravstveno nevarne so tudi GS poljščine, ki same tvorijo pesticidne učinkovine.

dodal M.F.

ZDRAVSTVENA NEVARNOST GENSKO SPREMENJENIH ŽIVIL

A) Zdravje je odvisno od prehrambnih navad in kakovosti živil

Poljščine, vrtnine in sadje nastajajo iz sončne svetlobe, zraka, vode in snovi v prsti. Živila so njihova materializirana oblika, t.j. skupek kemičnih sestavin, ki vsebuje tudi sebi lastno energijo, ki človekovo telo krepi, slabi ali ohranja v energijskem ravnotežju. Kakovost hrane določa kakovost človekove krvi, celic, tkiv in organov. Torej se s prehrano odločilno vpliva na človekovo zdravje. Zato se, recimo, skušamo aditivom in kemikalijam v hrani ogibati s kupovanjem bolj zdrave hrane. Kako pa je z umetno, gensko spremenjeno hrano?

B) Stopenjsko razvijanje bolezni

Treba je poudariti, da veljajo opisane stopnje za nezdravo prehranjevanje z običajnimi živili. O tem pričajo civilizacijske bolezni in njihovo naraščanje kljub napredku medicine. Stopnje obolelosti so pripomoček za razumevanje, kako huda obolenja bo povzročalo uživanje gensko spremenjene hrane.

I. stopnja obolelosti: Obolenje se začne z občutkom telesne in umsko-duševne utrujenosti. Tako počutje pogosto spremljajo mišična napetost ali otrdelost, pogosta potreba po uriniranju in potenje, občasna driska ali zaprtost in kratkotrajno mrazenje ali vročičnost telesa. V umsko-duševnem oziru se začetna obolelost odraža v manj jasnem razmišljanju, slabšem dojemanju dogajanja okrog sebe in odzivanju nanj. Obolelost na začetni stopnji se pozdravi zelo hitro — v nekaj urah do nekaj dneh — s počitkom, ko se človek temelji-to naspi, primerno naje in telesno dovolj giblje.

II. stopnja: Ko se začne splošna utrujenost pojavljati pogosto oziroma je dolgotrajna, se v telesu pojavlja bolečina ali mučno nelagodje. Občasno človeka zbada kje v telesu, boli ga glava, grabijo ga krči ali občuti kakšno drugo vrsto bolečine. Na tej stopnji obolelosti človek včasih občuti, da ga duši, srce mu udarja neenakomerno, je vročičen ali ga mrazi in zmanjša se mu gibljivost telesa. V umsko-duševnem oziru se mor-da pojavljajo občasna potrtost, zaskrbljenost in splošen občutek negotovosti. Za ozdravitev obolelosti na tej stopnji je potrebnih nekaj dni do nekaj tednov pravilnega prehranjevanja, telesne dejavnosti oz. nujnega počivanja.

III. stopnja, krvna obolenja: Če se še naprej prehranjuje neskladno z zahtevami svojega življenjskega okolja, se slabša kakovost krvi, torej rdečih in belih krvničk ter krvne plazme, zato telo ne dobiva več vseh potrebnih snovi za svoje obnavljanje in se ne zmore več prilagajati zahtevam svojega naravnega okolja. Kakovost krvi določa kakovost vseh celic v telesu (tkiv, organov in vsetelesnih spletov). Nezdrava kri začne v telesu povzročati nezdravo stanje, zato se pojavljajo znaki obolelosti. Na tej stopnji se pojavljajo kislost krvi (acidoza), visok in nizek krvni tlak, slabokrvnost (anemija), škrlaten ten kože in podkožnega tkiva (purpura), belokrvnost (levkemija), pa tudi nadušnost (astma), padavičnost (epilepsija) in kožna obolenja. Duševna obolelost na tej stopnji se odraža v živčnosti, preobčutljivosti, trajni potrtosti, sramežljivosti in brezciljnosti v življenju. Za ozdravitev obolenja zaradi obolelosti krvi je morda potrebnih deset dni, lahko pa trije do štirje meseci, odvisno od posameznikovega zdravstvenega stanja. Tudi v tem primeru se ukrepa s spremembo prehrane, zadostnim telesnim gibanjem in počivanjem.

Morda je potreben tudi kakšen zdravilen pripravek ali ukrep za izboljšanje telesne prekrvavitve, ki spada v domačo zdravstveno nego.

IV. stopnja, čustvene bolezni: Če je kri dalj časa slabe kakovosti, se začnejo pojavljati različna čustvena obolenja. V vsakdanjem življenju postaja človek nepotrpežljiv, hitro se razburi, kar naprej je zlovoljen in preveva ga obup. Svojih težav ne zmore več reševati učinkovito in na miren način. Boji se nenadnih sprememb in novega okolja, zato se odziva skrajno nestrpno, tj. napadalno ali pa se počuti ogroženega. Telo postaja okorelo in postopno izgublja gibalno ter umsko-duševno prožnost. Za ozdravitev telesnega ali čus-tvenega obolenja na tej stopnji je potreben en mesec ali več. Poleg telesnega in umskega sproščanja je za zdravljenje na tej stopnji nujno, da se oboleli začne prehranjevati bolj uravnoteženo.

V. stopnja, bolezni organov: Če je človekova kri dalj časa slabe kakovosti, se postopno spreminjata kako-vost in delovanje človekovih žlez ter organov. Začne se spreminjati ustroj telesa, se izrojevati (degenerirati) in delovati napačno. Na tej stopnji se začnejo arterijske žile zoževati in otrdevati (ateroskleroza), razvijajo se sladkorna bolezen (diabetes), žolčni in ledvični kamni, različna rakava obolenja, propada osrednje živčevje (multipla skleroza) in pojavijo se številne druge dolgotrajne bolezni. Umsko-duševna obolelost postaja vse bolj opazna in se odraža v trmoglavosti, predsodkih, ozkosrčnosti in splošni togosti ter v napačnem dojemanju sveta. Obolelost na tej stopnji se pozdravi šele po daljšem zdravljenju; potrebnih je nekaj mesecev, eno leto ali celo več let pravilnega prehranjevanja in korenita sprememba življenjskih navad — sem spada tudi temeljit razmislek o svojem življenju.

VI. stopnja, živčne bolezni: Izrojevanje in propadanje telesa se iz stopnje bolezni organov in žlez razvija naprej v razna živčna obolenja, recimo paraliziranost telesa, in v umsko-duševna obolenja, kakršni sta duševna razdvojenost (shizofrenija) in preganjavica (paranoja). Postopno se slabša usklajenost telesnega in umsko-duševnega delovanja. Človek postaja vedno bolj črnogled, pogosto razmišlja o samomoru ali pa ga obhaja želja, da bi uničeval vse okrog sebe. Na tej stopnji obolelosti je za ozdravitev potrebnih nekaj mesecev do nekaj let, zdravljenec pa si mora povrniti zaupanje vase in veselje do življenja. Korenito mora spremeniti svoje življenjske navade, tudi prehranske, zaživeti bolj ubrano s svojim okoljem ter biti umsko-duševno in telesno dejaven, pri tem pa naj mu bodo v oporo tudi ožja družina in njegovi prijatelji.

VII. stopnja, prevzetnost: Večletne napačne življenjske, zlasti pa prehranske navade povzročijo najvišjo stopnjo obolelosti — prevzetnost, čeprav se vse predhodno opisane stopnje obolelosti morda ne izkusijo v polnem obsegu. Prevzetnost je najvišja stopnja telesne in umsko-duševne obolelosti in je tudi najbolj razširjena bolezen današnjega človeka. Njeni najpogostejši simptomi so sebičnost, domišljavost, puhlost, samo-hvala, izključevalnost in zagovarjanje svojega ravnanja. Prevzetnost je najvišja stopnja obolelosti in tudi vzrok za pojavljanje vseh predhodnih stopenj. Ker je vse bolj razširjena, ves svet preplavljajo obolenja, bridkost in nesreča, ki pa niso le telesni in umsko-duševni znaki obolelosti pri posameznikih, temveč se odražajo tudi v načinu, kako se družba odziva na hude preizkušnje in v svetovnih nazorih (ideologijah). Za ozdravitev je treba vsaj leto ali dve živeti bolj ubrano z okoljem ter s hvaležnostjo za dano življenje, zdravljenje pa lahko traja tudi vse življenje. Vendar pa se prevzetnost lahko ozdravi, če človek doživi čustven ali duhovni pretres, zlasti ob velikih težavah ali neuspehu. Z ozdravitvijo se mu vzbudita čut za ponižnost in skromnost. Navda ga občutek hvaležnosti, saj se zaveda svoje nevednosti. Ko se človek otrese prevzetnosti, sam od sebe zaživi ubrano s svojim življenjskim okoljem.

..(Vir: The Book of Macrobiotics, Michio Kushi in Alex Jack, Japan Publications, Inc., Tokijo in New York, 1987;.)

poslovenil Mitja Fajdiga, februarja 2001; (prevod se objavlja z dovoljenjem; pravica pridržana)

V zgornjem zapisu so jasno nakazane stopnje obolelosti (glej stopnje V. - VII.) in resnost obolenj, ki jih bo povzročalo trajno uživanje gensko spremenjenih živil.

C) Gensko spremenjena živila bodo povzročala degenerativne bolezni v epidemični razsežnosti. Celo povsem zdrav človek bo zaradi uživanja GS živil, čeprav se bo skušal zavestno prehranjevati zdravo, začel prej ali slej kazati znake obolelosti, značilne za bolezni izrojenosti. Varovanje zdravja je najpomembnejši razlog, zakaj se velja odreči GS živilom.