Borci za ohranitev narave menijo, da še nepoškodovana področja na Zemlji nudijo velike možnosti za rešitev narave za sorazmerno nizke stroške. Kar polovica Zemlje naj bi še vedno bila divja, vendar opozarjajo, da se pritisk ljudi na divjino iz leta v leto povečuje.

Dvesto raziskovalcev je medsebojno primerjalo podatke o področjih, kjer živi manj kot pet ljudi na kvadratni kilometer. Da velja za divjino, se mora področje raztezati vsaj na 10.000 kvadratnih kilometrih in imeti vsaj 70% nedotaknjene vegetacije (ne sme biti izsekana, uporabljena za pašnike ali rudnike.)

Tako 37% površin, ki skupaj pokrivajo 70 milijonov kvadratnih kilometrov površine, ustreza tem merilom. To je področje, veliko kot Afrika in obe ameriški celini skupaj, vendar je populacija področja le malo večja kot samo populacija v Bangladešu.



Takšne ugotovitve so pritegnile veliko pozornost okoljevarstvenikov, ki so takšna področja pri svojih raziskavah in študijah pogosto kar spregledali.

Ohraniti ta del nedotaknjene narave bi bilo čudovito. Prav tako bi bilo ceneje zaščititi ta, še nedotaknjena področja, kot pa reševati tista, ki se nahajajo pod močnim pritiskom človeka. Vendar je potrebno nemudoma ukrepati.


Trenutno je namreč zaščitena le slaba tretjina divjine na svetu, ki pa je nujno potrebna za zdravje okolja, saj predstavlja nekakšen naravni filter ogljikovega dioksida v atmosferi. Pa tudi živali in rastline se na takšnih področjih lažje prilagajajo klimatskim spremembam.

Pet izmed teh »divjih« področij predstavlja pravo vročo točko biodiverzije – dom tisočim biološkim vrstam, ki jih ni moč najti nikjer drugje na svetu. Tek pet področij, ki že od nekdaj privlačijo pozornost okoljevarstvenikov, so: Amazonija, Papua Nova Gvineja, Kongo, Severnoameriška puščava in pokrajina, prekrita z lesom, v jugovzhodni Afriki.

http://novice.svarog.org/index.php?Novica=404