Znanstveniki so povedali, da se predniki modernih ljudi izpred 40.000 let najverjetneje nikoli niso križali z neandertalci.
Najnovejši genetski podatki nakazujejo na to, da se je DNK neandertalcev močno razlikoval tako od DNK zgodnjih ljudi kot tudi od ljudi današnjega časa. Zato je zelo malo verjetno, da bi vrsta lahko prispevala svoj delež k današnjemu genskemu zapisi Evropejcev.
Znanstveniki so imeli zelo različna mnenja o tem, v kolikšni meri je genelogija neandertalcev povezana s prebivalci Evrope 21. stoletja.
Neandertalci so v Evropi živeli pred modernimi ljudmi, vendar sta obe vrsti živeli druga ob drugi več tisoč let, in sicer v obdobju poznega pleistocena.
Ena izmed številnih teorij pravi, da so bili neandertalci in zgodnji ljudje povezani populaciji z enim samim razvijajočim bitjem. Druga, alternativna teorija pa trdi, da so zgodnji ljudje nadomestili nekoliko primitivno vrsto, torej neandertalce, ne da bi se pri tem med seboj križali.
Za preizkus te teorije je italijanski raziskovalec Giorgio Bertorelle iz Univerze v Ferraru s pomočjo raziskovalne skupine odstranil DNK iz okostij dveh zgodnjih modernih človekov, imenovanih kromanjonec, ki so živeli pred približno 23.000 in 25.000 leti. Nato so primerke DNK neandertalcev, ki segajo v obdobje izpred 29.000 do 42.000 leti, primerjali s primerki DNK modernih Evropejcev. DNK obeh kromanjoncev se je odlično skladala s spektrom genetskih variacij, ki jih najdemo pri modernih Evropejcih, vendar se je močno razlikovala od DNK modernih ljudi, ki je kronološko bližje času, v katerem so živeli neanderdalci.
Na podlagi takšnih rezultatov so znanstveniki prepričani, da se je zaradi določene praznine v raziskavah izredno težko sprijazniti z hipotezo, da so tako neandertalci kot tudi anatomsko moderni ljudje prispevali k trenutnemu genskemu bazenu Evropejcev.
Znanstveniki so povedali, da se predniki modernih ljudi izpred 40.000 let najverjetneje nikoli niso križali z neandertalci. 
Za preizkus te teorije je italijanski raziskovalec Giorgio Bertorelle iz Univerze v Ferraru s pomočjo raziskovalne skupine odstranil DNK iz okostij dveh zgodnjih modernih človekov, imenovanih kromanjonec, ki so živeli pred približno 23.000 in 25.000 leti. Nato so primerke DNK neandertalcev, ki segajo v obdobje izpred 29.000 do 42.000 leti, primerjali s primerki DNK modernih Evropejcev. DNK obeh kromanjoncev se je odlično skladala s spektrom genetskih variacij, ki jih najdemo pri modernih Evropejcih, vendar se je močno razlikovala od DNK modernih ljudi, ki je kronološko bližje času, v katerem so živeli neanderdalci. 
