Leta in leta znanstveniki z vsega sveta skušajo razvozlati skrivnost dolžine življenja živih bitij. Sedaj izgleda, da jim je končno uspelo stopiti korak naprej. Raziskovalci iz Združenih držav so namreč pri kvasovkah identificirali gen, ki naj bi vplival na dolžino njihovega življenja.
Prepričani so, da bo odkritje pripomoglo k identifikaciji podobnih genov pri ljudeh. Kvasovke in ljudje imamo namreč zelo podobne gene in tako lahko znanstveniki s pomočjo genov kvasovk pojasnijo delovanje človeških genov.
Dr. David Sinclair je skupaj s sodelavci iz Oddelka za medicino na harvardski univerzi odkril gen, imenovan PNC1, ki igra ključno vlogo pri dolžini življenja kvasovk. Ugotovili so, da kvasovke s petimi kopijami tega gena živijo približno 70% dlje kot normalne kvasovke. Do tega prihaja zato, ker ta gen uravnava nicotinamid (tj. oblika vitamina B3).
Predhodno so raziskovalci že dokazali, da nižja stopnja nicotinamida omogoča celicam, da živijo dlje, medtem ko visok nivo tega vitamina povzroča hitrejše umiranje celic.
V zadnji študiji so raziskovalci ugotovili, da kvasovke z dodatnimi kopijami PNC1 proizvajajo manj nicotinamida, to pa povečuje njihovo dolžino življenja. Poleg tega so tudi ugotovili, da je gen izredno občutljiv na nekatere druge dejavnike, kot so: omejitev kalorij, toplota in nizka stopnja soli.
Strokovnjaki so v kar nekaj do sedaj izvedenih študijah dokazali, da močna omejitev kalorij lahko poveča življenjsko dobo organizmov, kot so npr. kvasovke, mušice, črvi in podgane. Vendar do sedaj tega pojava niso mogli razložiti. Znanstveniki iz Harvarda verjamejo, da prav ti dejavniki vplivajo na zviševanje nivoja PNC1, kadar je to potrebno za podaljševanje življenja celic. To naj bi organizmom omogočalo spremeniti svoje strategije preživetja skladno z dejavniki narave, s katerimi se sooča.
»Povečevanje življenjske dobe celic je rezultat aktivne obrambe celic,« je povedal dr. Sinclair.
Nove ugotovitve bodo znanstvenikom nedvomno v veliko pomoč pri ugotavljanju skrivnosti dolgega življenja ljudi.
Prepričani so, da bo odkritje pripomoglo k identifikaciji podobnih genov pri ljudeh. Kvasovke in ljudje imamo namreč zelo podobne gene in tako lahko znanstveniki s pomočjo genov kvasovk pojasnijo delovanje človeških genov. 
Strokovnjaki so v kar nekaj do sedaj izvedenih študijah dokazali, da močna omejitev kalorij lahko poveča življenjsko dobo organizmov, kot so npr. kvasovke, mušice, črvi in podgane. Vendar do sedaj tega pojava niso mogli razložiti. Znanstveniki iz Harvarda verjamejo, da prav ti dejavniki vplivajo na zviševanje nivoja PNC1, kadar je to potrebno za podaljševanje življenja celic. To naj bi organizmom omogočalo spremeniti svoje strategije preživetja skladno z dejavniki narave, s katerimi se sooča. 
