(povzetek misli iz Enajstega jutranjega sprehoda)

Znanstveniki poskušajo z eksperimenti ustvariti življenje. Poskušati – to je samo izgovor. Poskušati – to ni pravilen odgovor, še manj pa znanstvena trditev.

Če rečeš: 'V prihodnosti bom naredil nekaj izrednega', zakaj naj bi ti zaupali ali ti verjeli?

Znanstveniki trdijo, da so v preteklosti že imeli velike uspehe in da bodo še več dosegli v prihodnosti.

V preteklosti je bila smrt in ljudje še vedno umirajo.



Kaj so znanstveniki dosegli? Pripomogli so k hitrejši smrti. Pomagali so skrajšati življenjsko dobo. Prej so ljudje živeli sto let, sedaj pa šestdeset ali sedemdeset let.

Znanstveniki so odkrili atomsko bombo – sedaj lahko ubijejo na milijone ljudi naenkrat. Znanstveniki so pomagali samo v umiranju. Niso pomagali v življenju, a vseeno naduto izjavljajo, da ga bodo ustvarili. Znanstveniki ne morejo preprečiti smrti, ne morejo preprečiti rojstva, ne morejo preprečiti bolezni in ne morejo preprečiti starosti. Kaj so torej dosegli? V prejšnjih časih so ljudje ostarevali in danes še vedno ostarevajo. V prejšnjih časih so ljudje zbolevali in danes še vedno zbolevajo.

Danes je več zdravil – in več bolezni. Kaj so torej dosegli znanstveniki?

Znanost vara ljudi šele zadnjih sto ali dvesto let, ne več. In varanja bo konec v naslednjih petdesetih letih.