Čeprav ideja o shranjevanju zamrznjenih genetskih materialov rastlinskih in živalskih vrst, ki so na robu izumrtja, zveni kot scenarij znanstveno fantastičnih filmov, gre za projekt, ki je na pragu realnosti.
Programi za zaščito ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, živalski vrtovi in konzervatoriji rastlinskih vrst poskušajo zaščititi rastlinsko in živalsko populacijo zemlje. In ravno zaradi tega, da bi se določene vrste ohranile, so potrebne alternative v obliki banke genov.
Ko so rastlinske in živalske vrste ogrožene do te mere, da jih ni več v naravnem okolju, ampak jih lahko najdemo samo v živalskih vrtovih in parkih, raziskovalci na vse načine skušajo priti do alternativnih metod zaščite posameznih vrst.
In ravno z razvojem kriobiologije, se odpirajo nove možnosti za ohranjanje živih celic, ki naj bi ostale nespremenjene sto in celo tisoč let.
S pomočjo kriobiologije, je Zoološko društvo iz San Diega ustvarilo »zamrznjeni ZOO«, v katerem čuvajo celice več kot 3200 sesalcev, ptic in plazilcev, katere predstavljajo 355 različnih vrst in podvrst.
Šef oddelka Zoološkega društva v San Diegu, Oliver Ryder, je povedal, da se še vedno najbolj trudijo za obstoj živalskih vrst v naravnem okolju. Ker pa jim to ne uspeva vedno najboljše, so prisiljeni v borbi za ohranjanje vrst v bodočnosti, skrbeti tudi z novimi tehnologijami kot so zamrzovanje DNK. Dodal je še, da se poskusi zamrzovanje DNK in drugih celic večkrat v javnosti narobe interpretira kot premajhna skrb za ohranjanje vrst v naravnem okolju. On to kategorično zanika in pravi, da ravno z preučevanjem celic in DNK lahko odkrivajo njihovo genetiko, kar lahko pripomore k ohranjanju vrst v naravnem okolju.
Kathyrn Kennedy, predsednica Centra za ohranitev rastlin (CPC), misli, da je najboljša zaščita pred izumrtjem redkih rastlin, čuvanje genetskih vzorcev iz divjine, najboljše v obliki semen. CPC ima trenutno v svoji kolekciji 607 najbolj redkih primerkov rastlin.
Kriobiolog Stanley Leibo je bil med prvimi, ki so uspešno zamrznili embrije različnih živalskih vrst že pred tridesetimi leti. Še danes dela na tej tehnologiji in uspešno zamrzuje embrije različnih živalskih vrst. Pravi, da zaradi razlik med vrstami, včasih pri postopkih prihaja do komplikacij, vendar so ti postopki kljub vsemu opravičeni in nujni za ohranitev raznovrstnosti našega planeta.
Čeprav ideja o shranjevanju zamrznjenih genetskih materialov rastlinskih in živalskih vrst, ki so na robu izumrtja, zveni kot scenarij znanstveno fantastičnih filmov, gre za projekt, ki je na pragu realnosti.
Šef oddelka Zoološkega društva v San Diegu, Oliver Ryder, je povedal, da se še vedno najbolj trudijo za obstoj živalskih vrst v naravnem okolju. Ker pa jim to ne uspeva vedno najboljše, so prisiljeni v borbi za ohranjanje vrst v bodočnosti, skrbeti tudi z novimi tehnologijami kot so zamrzovanje DNK. Dodal je še, da se poskusi zamrzovanje DNK in drugih celic večkrat v javnosti narobe interpretira kot premajhna skrb za ohranjanje vrst v naravnem okolju. On to kategorično zanika in pravi, da ravno z preučevanjem celic in DNK lahko odkrivajo njihovo genetiko, kar lahko pripomore k ohranjanju vrst v naravnem okolju.
Kriobiolog Stanley Leibo je bil med prvimi, ki so uspešno zamrznili embrije različnih živalskih vrst že pred tridesetimi leti. Še danes dela na tej tehnologiji in uspešno zamrzuje embrije različnih živalskih vrst. Pravi, da zaradi razlik med vrstami, včasih pri postopkih prihaja do komplikacij, vendar so ti postopki kljub vsemu opravičeni in nujni za ohranitev raznovrstnosti našega planeta.
