Ljudje se med seboj razlikujemo v marsičem. Ena od razlik je tudi ta, da nekdo potrebuje več spanja, drugi manj. Včasih je veljalo pravilo, da se naše telo »navadi« na manj spanja. Danes vemo, da to ne drži.

Človek mora na dan spati najmanj sedem ur. Vse kar je manj od sedmih ur, je zdravju škodljivo in bo imelo posledice kasneje. Čeprav ne čutimo zaspanosti, nam dve neprespani noči ali več noči, ko smo spali manj kot šest ur, povzroča okvaro možganske funkcije.

Pritegnila me je zanimiva raziskava dr. Hansa P. A. Van Dongena iz univerze Philadelphija.
Za raziskavo je izbral 48 prostovoljcev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine, trajalo pa je štirinajst dni. Vsaka skupina je imela svoj ritem spanja. Prva skupina je spala 4 ure, druga 6 ur, tretja 8 ur na dan in četrta, ki ni spala niti ure v treh dneh.


Vse skupine so bile pod nadzorom znanstvenikov in nihče od udeležencev ni smel dremati, jemati kakšnih poživil (kava,čaj,cigareta). Vsak dan so imeli psihoteste in večkrat so morali opisati, koliko so utrujeni.

Osebe, ki so spale manj kot 8 ur, so počasneje reagirale, slabše so razmišljali in slabše so opravili enostavne teste spomina. Pri posameznih nalogah so se izkazali tako slabo, kot osebe, ki niso spale eno ali dve noči.

Osebe, ki so spale vsaj šest ur, niso bile utrujene tako kot osebe, ki niso spale tri dni in so potem tri dni spali po deset ur. Torej so ostale posledice nespanja.

V sklopu teh testiranj in še mnogih drugih, so znanstveniki prišli do zaključka, da je priporočljivo spati na dan vsaj sedem do osem ur.

Z leti, ko se človek stara, pa se pojavlja tudi problem s spanjem. Od česa pride do tega?

Mogoče zaradi neurejenega življenja in s tem posledično do spremembe bioritma. Ali pa je to enostavno zaradi let; starejši ljudje slabše spijo.

Čeprav se telesna potreba za spanjem z leti ne zmanjša, ljudje po 65 letu težje pridejo v tako imenovano fazo »globokega spanja«. In ker starejše osebe največ spanja doživljajo v tako imenovani prvi fazi, so med spanjem veliko bolj dovzetni za dražljaje iz okolice. Ni pa pogoj za slabo spanje in nedoseganje faze globokega sna samo starost. Tu so še drugi dejavniki. Lahko je vzrok psihične narave, lahko je razburjenost itd.

Brez obzira, kaj je vzrok slabega spanja, ali je to starost, ali kak drug faktor, znanstveniki predlagajo naslednje tehnike, za boljše spanje:
-pojdite spat in vstanite vsak dan ob isti uri
-izogibajte se dremanju čez dan, kofeinu, nikotinu in alkoholu
-ne jejte pozno zvečer pred spanjem
-čez dan se vsaj 20-30 minut ukvarjajte z rekreacijo
-naj bo prostor, kjer spite dovolj mračen, prezračen in ne preveč topel
-pred spanjem se stuširajte z toplo vodo
-pred spanjem popijte kozarec mleka
-pred spanjem lahko berete kakšno lahko čtivo

Želim obilo dobrega in kakovostnega spanja, s čim lepšimi sanjami