Zemlja postaja vse bolj prenapolnjena z odpadki. Znano je, da lahko kar osemdeset odstotkov odpadkov ponovno uporabimo kot surovino, preostalo pa se deponira kot neuporabno. Največ lahko naredimo s sortiranjem embalaže, ki je del vsakega proizvoda, saj jo je mogoče enostavno ločiti po frakciji.

Pridružite se torej vse večjemu številu prebivalcev, ki ločujejo nevarne odpadke in tako aktivno prispevajo k varovanju okolja.

Povečanje količine embalaže je države EU že pred leti prisililo, da uvedejo ukrepe za njeno zmanjševanje. Leta 1994 je EU izdala direktivo, ki od vsake države zahteva, da predela polovico odpadne embalaže, posledica pa je uvajanje ločenega zbiranja odpadkov v vseh članicah. V nasprotju s Slovenijo skrbijo v državah EU tudi za organske odpadke, ki jih pozneje uporabijo kot kompost.


Če le obstaja možnost ločenega zbiranja v vaši lokalni skupnosti, je odločitev posameznika, da začne zbirati posamezne frakcije, nujna. S tem pripomore k zmanjšanju onesnaženosti in bolj gospodarni izrabi naravnih virov. V trgovinah so že na voljo posode za ločeno shranjevanje odpadkov.

Ločeno zbiranje odpadkov, ki se jih da ponovno uporabiti, je enostavno in večinoma ne povzroča dodatnih stroškov. Zahteva pa, da ljudje, ki se odločijo zanj, nekoliko spremenijo svoje navade, kar pa dostikrat ni enostavno.

Največji problem ločevanja odpadkov predstavljajo nečistosti materiala ali mešanje različnih surovin. To pomeni, da v posodah, kjer bi moral biti samo papir, najdemo še razne plastične, kovinske ali celo steklene predmete, ki nam močno otežijo delo z dodatnim prebiranjem. Po drugi strani pa organski ostanki hrane v plastenkah prav tako podražijo in otežijo proces predelave.

V Sloveniji urejajo področje okoljevarstvene zakonodaje številni zakoni in predpisi, prav tako potekajo tudi številni okoljevarstveni programi. Podatke o njih dobite na internetnih straneh, med drugim tudi na internetnih straneh dveh organizacij, ki sta navedeni na koncu prispevka.

Pravilnik o ravnanju z odpadno embalažo od lokalnih skupnosti zahteva, da najpozneje do konca letošnjega leta povsod omogočijo ločeno zbiranje odpadkov.


KAKŠNE SO KORISTI PONOVNE UPORABE MATERIALA?

- zniža se potreba po komunalnih deponijah
- zmanjša se tveganje onesnaževanja
- ohranja se naravne dobrine
- prihrani se energija v proizvodnji in pri transportu
- zniža se količina komunalnih odpadkov


PAPIR

Papir je eden izmed najbolj koristnih in pomembnih materialov, kar jih je kdaj odkril človek. Še pred stotimi leti so plahte papirja izdelovali ročno. In takrat je tudi veljal kot najdragocenejši material, na katerega se je lahko pisalo.
Umetnosti izdelovanja papirja so se ljudje naučili od os. Ose prežvečijo vlakna in plevel v nekakšno lepilo, ki ga uporabijo za izgradnjo svojih panjev. Ko se to lepilo posuši, izgleda kot nekakšna papirnata konstrukcija.
Prvi so papir izdelovali Kitajci že pred našim štetjem. V 6. stoletju, ko so Kitajci izgubili vojno z Arabci, je skrivnost izdelovanja papirja prišla v arabske roke, kasneje pa tudi v Evropo.
Papir so ročno izdelovali iz vlaken plevela, lubja, koruzne luščine, lesene kaše… Vlakna so morali zmleti in izločiti z različnimi metodami prekuhavanja. Mešanica, ki so jo dobili, pa še ni bila končni izdelek. V to mešanico so namočili železni okvir in ga počasi dvignili ter posušili. Tako so dobili ročno izdelan papir.

Prvi zapis o recikliranju papirja sega v daljno leto 1031 na Japonsko.

Danes v Evropi ločeno zberejo 32 milijonov ton odpadnega papirja, v ZDA pa 42 milijonov.

Preden papir odvržemo v za to namenjen zabojnik, odstranimo čim več nečistoč (sponke, folije). Nečistoče v odpadnem papirju lahko povzročajo papirnicam škodo na njihovih napravah.

Zakaj je tako pomembno recikliranje papirja?

- za 1 tono papirja je potrebno uničiti 17 dreves
- 1 drevo lahko prečisti 25 kilogramov onesnaženega zraka v enem letu
- 1 tona recikliranega papirja porabi 64% manj energije, 50% manj vode, za 74% zniža emisije nevarnih snovi v zrak, reši 17 dreves ter ustvari 5 krat toliko delovnih mest kot 1 tona papirja, narejenega iz lesa
- uporaba sekundarnih surovin pomeni precejšnje znižanje porabe energije v primerjavi z uporabo primarnih surovin, na primer papirja za 64%, aluminija 95%, jekla 74%, plastike 80%…

V zabojnike za odpadni papir spadajo:

- časopisi in njihove priloge
- karton
- telefonski imeniki
- računalniški in pisarniški papir
- vse vrste nevoskanih knjig
- neželena reklamna sporočila
- revije in katalogi
- ter vse ostale vrste čistega in suhega papirja

V zabojnike za odpadni papir pa ne spada naslednji material:

- embalažni materiali, kot sta stiropor in plastika
- kartoni in tetrapaki, ki se uporabljajo za prehrambeno embalažo
- povoskan papir in povoskan karton
- papir, ki je zamazan z barvami, kemikalijami ali hrano
- folije za zavijanje


STEKLO

V vsakem gospodinjstvu predstavljajo velik del odpadkov steklene posode oz. kozarci, ki ostajajo od kislih kumaric, marmelade in raznovrstnih pijač.

Ločeno zbiranje stekla je pomembno zato, ker s tem prihranimo odlagališčni prostor. Odpadno steklo je edini material, ki ga je mogoče stoodstotno reciklirati, saj pri tem procesu ne nastajajo stranski proizvodi.

Za uspešno recikliranje je prvi pogoj ločeno zbiranje rjavega, zelenega in brezbarvnega odpadnega stekla.

Zakonodaja v Sloveniji ne predvideva ločenega zbiranja stekla po barvah. V Sloveniji za zdaj še nimamo zmogljivosti za predelavo odpadnega stekla.

Odpadno steklo, ki ga je mogoče reciklirati, je predvsem steklo embalaže za pijače. V zabojnik za odpadno steklo spadajo torej samo steklenice za sokove in brezalkoholne pijače, pivo, vino in druge alkoholne pijače, kozarčki za otroško hrano, kozarci za hrano... V zabojnik za odpadno steklo ne odlagamo okenskega stekla, zrcal, vaz, kristala, žarnic, kozarcev, keramičnih posod in steklenih posod za pečenje in kuhanje. Tovrstnega stekla namreč ni mogoče reciklirati skupaj z odpadno stekleno embalažo in lahko povzroči onesnaženje sekundarnih materialov.


PLENICE

Plenice za enkratno uporabo predstavljajo kar nekaj odstotkov odpadkov iz gospodinjstva.

Četrtino uporabljene plenice predstavlja plastika in papir, preostalo so urin in fekalije. Četudi se plenice razkrajajo, je določena plastika v njih neuničljiva in traja takorekoč večno. Za proizvodnjo ene plenice se porabi toliko energije, kot če bi bombažno plenico oprali dvestokrat.

Zakonodajnih omejitev pri plenicah za enkratno uporabo pri nas ni in so del komunalnih odpadkov.

Najboljši nasvet porabnikom, namenjen varovanju okolja, je, da naj uporabljajo bombažne plenice za večkratno uporabo. Tudi v Sloveniji se te plenice že dobijo. Današnje bombažne plenice so oblikovane podobno kot plenice za enkratno uporabo, prinašajo pa tudi vrsto prednosti za zdravje otrok.


PLOČEVINKE

Pločevinke iz gospodinjstev po podatkih iz Amerike predstavljajo kar 23 odstotkov porabe aluminija. V naravi ne razpadejo in zato kvarijo njen videz vrsto let.

V tujini odpadne pločevinke predstavljajo pomemben delež ločeno zbranih materialov iz odpadkov. S postopkom recikliranja pridobijo aluminijevo zlitino, ki ustreza specifikacijam industrije.

Preden pločevinko odvržemo v za to namenjen zabojnik, jo vsaj splaknemo. V zbirnih centrih jih pogosto strojno ali ročno razvrstijo in uskladiščijo do odvoza v recikliranje.


PLASTENKE

Na zbirnih mestih so postavljeni zabojniki za prazne plastenke, ki so v glavnem prazna embalaža popitih nealkoholnih pijač. Ker umazanija v njih otežuje njihovo predelavo, je zaželeno, da iz njih, preden jih odvržemo v zabojnik, izpraznimo morebitne ostanke pijače in jih po možnosti še splaknemo s čisto vodo.


NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI IN ZDRAVILA

Tudi v gospodinjstvu nastajajo nevarni odpadki, ki vsebujejo škodljive snovi. Zato zaradi nevarnosti okolju zahtevajo posebno pozornost in jih ne smemo odlagati skupaj z gospodinjskimi smetmi. Tipični nevarni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu, so:

- barve (tako oljnate, kot vodne) in topila,
- pesticidi, gnojila in kemikalije (večina čistil),
- pralna, kozmetična sredstva in zdravila
- stara goriva in staro motorno olje
- avtomobilske baterije,
- antifrizi,
gospodinjske baterije

Delež zavrženih zdravil je med zbranimi nevarnimi odpadki v Sloveniji zelo majhen in predstavlja le pol odstotka. Kljub temu, da predstavljajo majhen delež, je njihov vpliv na okolje, predvsem posredno na človeka, skrb zbujajoč, saj ob izpostavljanju povzročajo rakava obolenja ali v primeru antibiotikov razvoj organizmov, ki so odporni proti klasičnim načinom zdravljenja. Okolju (in posredno človeku) najbolj nevarni so citostatiki in antibiotiki. Vitamini in glukoze, pa tudi zavržena embalaža ostalih zdravil, pa okolju niso tako škodljiva.

Večina občin v Sloveniji že ima organizirano zbiranje nevarnih odpadkov, kamor sodijo tudi zdravila, s kroženjem premičnih zabojnikov med za to določenimi mesti. Pozanimajte se pri svojem komunalnem podjetju, kdaj bo zabojnik tudi v vašem kraju, in zdravila, ki se vam morda že dalj časa nabirajo doma, prinesite v originalni embalaži k premičnemu zabojniku, kjer jih bo prevzel in razvrstil strokovnjak.

Na tisoče vsakdanjih gospodinjskih produktov, kot so varekina, odstranjevalci barv, risalni pripomočki, vsebujejo strupene primesi. Ko jih kupimo, nase prevzamemo odgovornost, da jih porabimo ali se znebimo na varen in okolju prijazen način. V nasprotnem primeru s tem posredno ne škodujemo le sebi in svoji družini, temveč našemu celotnemu okolju.

Zlivanje strupenih snovi v odtok, greznico ali kanalizacijo uničuje mikroorganizme, ki pomagajo po naravni poti razgrajevati ostale odpadke. Prav tako lahko skozi razpoke v kanalizacijskih ceveh prodrejo v podtalnico in zastrupijo zajetja pitne vode ali vode namenjene, zalivanju kmetijskih izdelkov.

Večina občin v Sloveniji že ima organizirano zbiranje nevarnih odpadkov s kroženjem premičnih zabojnikov med za to določenimi mesti. Pozanimajte se pri svojem komunalnem podjetju, kdaj bo zabojnik tudi v vašem kraju, in zgoraj naštete nevarne snovi, če jih imate doma in se jih želite primerno znebiti, prinesite k premičnemu zabojniku, kjer jih bo prevzel in razvrstil strokovnjak.

Seveda obstaja na tržišču mnogo okolju prijaznih čistilnih proizvodov. Če ste v dvomih, le preberite etikete na proizvodu. In tu velja splošno pravilo: če ne morete izgovoriti sestavine proizvoda, je zelo verjetno, da je to kemikalija, ki je ne želite imeti doma. Najboljša in najcenejša varianta je, da sami izdelate gospodinjsko čistilo. Tudi naše babice so si pomagale s čistili, ki so si jih pripravile same. Tako so na primer okna pomivale s kisom, ki so ga razredčile z vodo, ali pa kar z domačim šnopsom. Vonj po kuhani hrani so pregnale s tem, da so dale na štedilnik v lončku malo kisa in ga pustile, da je zavrel. To lahko naredite tudi v primeru, da ste prehlajeni, ker na ta način razkužite prostor.

OGREVANJE – OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

Sončno sevanje je glavni neposredni vir energije na zemlji. Razumljivo je torej, da večina oblik obnovljive energije izvira iz neposrednih ali posrednih učinkov sončnega sevanja. Neposredna energija sonca se porablja za ogrevanje in proizvodnjo elektrike, posredno pa se učinki sončnega sevanja pojavljajo kot obnovljivi viri energije, ki nastajajo zaradi delovanja vetra, valov, tekoče vode ter biomase rastlin in živali (les, slama, iztrebki in drugi rastlinski odpadki). Vsa živa narava, njena biomasa, obstaja v tanki plasti, ki se imenuje biosfera. Ta predstavlja le drobec celotne mase Zemlje, vendar pa ima v skladu s človeškimi merili ogromno zalogo energije. To je zaloga energije, ki se neprestano obnavlja. Z okoljskega vidika je pomembno predvsem, da naša poraba ne presega nivoja naravne obnove ter da s koriščenjem obnovljivih virov energije ne ustvarjamo dodatnega ogrevanja in dodatnih količin ogljikovega dioksida. Drugi viri obnovljive energije nastajajo pri plimovanju zaradi vpliva težnosti sonca in meseca, in iz toplote, ki izhaja iz notranjosti zemlje - geotermalna energija. Tudi energija, ki nastaja iz odpadkov različnih vrst, spada v področje obnovljivih virov.

V preteklih letih je bilo vloženega že precej napora v iskanje možnosti izkoriščanja teh potencialno dragocenih virov energije, kljub težavam, ki se pri tem pojavljajo.

V svetu zelo poudarjajo prihranek pri ogrevanju prostorov in sanitarne vode s pomočjo biomase.

Goriva na osnovi biomase se nahajajo v trdni, tekoči ali plinasti obliki in nastajajo neposredno iz rastlin ali posredno iz industrijskih, trgovskih, domačih ali kmetijskih odpadkov. Ta goriva iz biomase so: les, žaganje, seno, repična semena, živalski iztrebki, odpadni papir, tudi odpadki iz gospodinjstev, gnojnica itd. Slabosti skoraj vseh vrst goriv te vrste so, da se zlahka razkrajajo, tako da so le redka goriva, ki dovoljujejo daljše skladiščenje, poleg tega imajo relativno nizko energetsko vrednost in je zato njihov transport na večje razdalje predrag.

Ogrevanje z lesno biomaso je zelo učinkovit način za urejanje ravnotežja CO2 v ozračju. Zasaditev večjih površin z novimi gozdovi je rešitev, s katero bi lahko odstranili nakopičen CO2 iz ozračja. Bolj trajna rešitev pa je zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri, saj je rast, in nato sežig goriv iz lesne biomase, na trajnostni osnovi CO2 nevtralna.


ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV

V zabojnike za gospodinjske odpadke prav gotovo ne spadajo vejevje in listje, gradbeni material, kosi pohištva in bele tehnike… Pozanimajte se pri svojem komunalnem podjetju, kdaj je v vašem kraju predviden odvoz kosovnih komunalnih odpadkov. Če želite, da se zabojnik za kosovne odpadke v vašem kraju znajde prej ali izven predvidenega datuma, se o tem lahko tudi dogovorite.


SVETOVNI DNEVI, VEZANI NA EKOLOGIJO

02.02. - svetovni dan mokrišč
22.03. - svetovni dan voda
23.03. - svetovni meteorološki dan
07.04. - mednarodni dan zdravja
22.04. - svetovni dan zemlje
15.05. - dan podnebnih sprememb
24.05. - evropski dan parkov
31.05. - svetovni dan proti kajenju
05.06. - svetovni dan okolja
11.07. - dan svetovnega prebivalstva
16.09. - mednarodni dan varstva ozonske plasti
22.09. - evropski dan brez avtomobila
04.10. - svetovni dan varstva živali
24.10. - dan ozn
31.10. - dan varčevanja
08.11. - svetovni dan urbanizma
10.12. - dan človekovih pravic
18.12. - dan naravoslovcev
29.12. - svetovni dan biotske raznovrstnosti


ORGANIZACIJE, KI SE V SLOVENIJI UKVARJAJO Z EKOLOGIJO

Naj omenim dve:

Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Na naslovu http://www.umanotera.org/slo/publikacije.html so v elektronski obliki dostopne naslednje publikacije:

- Postopek presoje vplivov na okolje - Mehanizem sodelovanja in udeležbe javnosti
- Poziv nevladnih organizacij vladi in poslancem državnega zbora za zaščito državljanov Slovenije pred tveganji, povezanimi z uporabo gensko spremenjenih organizmov
- Priročnik za razlago politike EU o vodah na podlagi okvirne direktive o vodah
- Kako resno Evropska unija obravnava trajnostni razvoj? Vključevanje okoljevarstvenih načel v politiko drugih sektorjev EU
- Slovenija - območje brez gensko spremenjenih organizmov. Edini način za zaščito biotske raznovrstnosti in za razcvet ekološkega kmetijstva
- itd…

Dr. Eko

Ekološko razvojni sklad republike Slovenije (Eko sklad):
http://www.ekosklad.si/
http://www.dr-eko.si/slo/domov.htm



(material za prispevek je nabran iz dnevnega časopisja, različnih revij, pa tudi iz interneta)