JAVNI POZIV PROTI ZANIČEVANJU IN ŽALITVAM MILIJONA DRŽAVLJANOV
torek, 18. februar 2003 @ 13:59 CET
Uporabnik: Anonymous
* * * »Ko vlada zagovarja EU in Nato, načeloma ne zagovarja lastnih interesov, ampak interese države. Nasprotniki Nata (ali EU) na neki način ne delajo težav samo vladi, ampak vsej državi.«
Dimitrij Rupel, za Mag
»Tisti, ki nasprotujejo vstopu v Nato, preprosto ... preprosto nimajo prav.«
Dimitrij Rupel, za TVS v Odmevih
»Spreneveda se in se populistično skriva za statusom nemočnega občana.«
»Če občan Jože Mencinger javno ponavlja, da z vstopom v Nato ne vidi novih gospodarskih priložnosti, me to ne skrbi preveč, saj mož ni gospodarstvenik, naše gospodarstvo pa na srečo ne živi od izjav rektorja ljubljanske univerze.«
Jelko Kacin o dr. Jožetu Mencingerju, za Delovo Sobotno prilogo
»Če se ne priključimo zvezi Nato, bomo morali zgraditi novo nacionalno obrambno strategijo, ki naj bi temeljila na obvezni vojaški službi, za katero bi morali premisliti tudi o obveznem služenju za ženske.«
grožnja Antona Grizolda, za Reuters
* * *
Vključevanje Slovenije v Nato je po vladnih strategijah prednostna naloga države. Pred kakim letom dni je temu primerna postala aktivna propaganda, ki se je razširila med mediji in slehernega državljana pritisnila z vseh strani.
Tako, kot vedno, poudarjeno pa v tem primeru, so prisotni nasprotniki takšnih idej in načrtov. Zakaj in natančno čemu nasprotujejo, si je moč ogledati na strani www.nenato.org, v tem besedilu pa bi se osredotočili na odnos vladajočih do številnih nasprotnikov.
Vlada je v svojem proračunu po navedbah njihovega tiskovnega predstavnika za Nato-propagando namenila zajetnih trideset milijonov tolarjev, porabila pa jih je 70 milijonov - papir za neplodne Natopise in njihov tisk, plačevanje uslužbencev na neplodnem Natofonu in umeščanje propagande v televizijske oglase nedvomno niso poceni. V prihodnosti naj bi se za Nato-propagando namenilo dvakrat toliko sredstev.
Opazovalec bi mislil, da takšni finančni izdatki premorejo zadostno silo za zaslepljenje nekaj deset tisoč državljanov, a vendar temu ni tako. Za neuspeh bi lahko odgovarjalo mnogo dejavnikov, predstavniki vlade pa so se - kot vse kaže - uspeli izjasniti, da so za prekrižanje načrtov odgovorni predvsem tisti, ki širijo osveščenost o škodljivosti zveze Nato in vstopa v to.
Ne more biti potrjeno, ali se je zaradi frustracij oblastnikom, kot so Dimitrij Rupel, Anton Grizold in Jelko Kacin, zbudil nekoliko preobraženi nagon po povratnem udarcu, ali je to njihova nova uradna strategija. Dejstvo pa je, da smo bili predvsem v zadnjih dveh mesecih priča neposrednim in odkritim žaljivkam, ki so letele na račun nasprotnikov vključitve v Nato - na račun okroglega milijona slovenskih državljanov, na račun vsakega drugega državljana.
Mirno smo morali požreti trditve, da škodujemo slovenski državi in slovenskim državljanom. Da se naši argumenti spuščajo na raven populizma. Da zaviramo uveljavljanje slovenskih nacionalnih interesov. Da je naše razmišljanje - NAPAČNO.
Množica prebivalcev, ki je aktivna proti vključitvi v zvezo Nato, podpira in posredno uveljavlja ter razvija mirovno politiko, ki je državi zapovedana s 124. členom Ustave RS. Prav tako se zavzema za ohranitev nedotakljivosti ozemlja in samostojnosti države, za katero smo pred desetimi leti bíli enoten boj. Skuša preprečiti širitev »obrambne« zveze, ki še nikdar v svoji zgodovini ni branila, pač pa vedno le napadala. Želi si pokončne drže svojih predstavnikov, ki jim je sama z večino preostalih državljanov izrazila zaupanje.
Na tem mestu naj povabimo predstavnike oblasti, da odgovorijo na vprašanje, kaj od tega ni nacionalni interes.
Najznamenitejši misleci in intelektualci stare Grčije so v veljavo prinesli trditev, ki za sleherno vprašanje, pojem, stvar dopušča in celo zapoveduje pogled z dveh strani. Takšna miselnost je vsaj med intelektualci prevladovala skozi celotno zgodovino. Če v obravnavo postavimo vprašanje o vključitvi Slovenije v pakt Nato, je kaj hitro jasno, da je predstavnik skupine vprašanj, ki poudarjajo pravilnost zgoraj omenjene miselnosti. Mar nadčlovečnost zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu zagotavlja samozavest, iz katere izhaja trditev, da nasprotniki vstopa v Nato preprosto - nimamo prav? Ne. Potrebno veliko samozavest mu zagotavlja njegov ego. S tovrstnimi izjavami pa kaže le na to, kako enoumno razmišljanje prevladuje v njegovi glavi.
Trditev, kot sta dve o domnevnem škodovanju narodu in državi ter o populističnih izjavah, ne moremo zavračati, dokler ne izvemo, kakšna oblika škodovanja to je in katere te izjave so. Zopet se kaže drastično pomanjkanje argumentov v glavah nekaterih ministrov slovenske vlade in članov vladajoče stranke. Takšne neutemeljene trditve v izjavah posredno kažejo tudi na to, kakšen odnos imajo vrhnji politiki do tako zagovarjane »argumentirane uravnotežene javne razprave«. Katera, torej, od obeh skupin - »pronatovska« ali »protinatovska« - nima utemeljitev za svoje trditve in s tem potrebne verodostojnosti?
Izjave pa bi nas v primeru, da bi (tako kot pred začetkom navite in ponesrečene Nato-propagande) spoštovali slovensko vlado in nje ministre, prizadele neposredno. To se ni zgodilo. Sprašujemo pa se, kako si v demokratičnem sistemu predstavnik ljudstva lahko privošči takšno blatenje cele polovice prebivalcev. Naša prizadevanja za zavrnitev povabila v Nato prvinsko niso naperjena proti vladi. Umetnostne izvedbe, podpora javni razpravi in njeno izvajanje ter priprava informacijskega gradiva za resnično informiranje prebivalcev niso nastale brez prizadevanj in dela! S tega vidika vlada neposredno pljuva v obraz naše prizadevanje.
Zato pozivamo sam vrh države, ki je nameščen nad zunanjim in obrambnim ministrom, naj pri priči prepreči podobno izvajanje verbalnega nasilja nad delom državljanov ter naj poskrbi za izboljšanje odnosov med obema skupinama, kar se lahko doseže z dejanskim zagotavljanjem javne razprave, vzgojo svojih ministrov in članov vladajoče stranke ter prenehanjem aktivnega blatenja nasprotnikov, saj s strani teh gotovo ne prihaja do podpihovanja širjenja prepada med vladajočimi in nasprotniki vstopa.
Razni Dimitriji in Antoni ter Jelkoti pa naj se namesto gradnje trdnjav brez temeljev, ki naj bi jih varovale pred argumentno premočjo nasprotnikov, raje prav hitro preusmerijo na gradnjo lepe hišice v stilu tiste čarovniške iz Janka in Metke, ki bo kompenzirala pomanjkanje argumentov s svojo lepoto in zaslepila čim več »škodljivih« državljanov.
»Ko vlada zagovarja EU in Nato, načeloma ne zagovarja lastnih interesov, ampak interese države. Nasprotniki Nata (ali EU) na neki način ne delajo težav samo vladi, ampak vsej državi.«
Ne more biti potrjeno, ali se je zaradi frustracij oblastnikom, kot so Dimitrij Rupel, Anton Grizold in Jelko Kacin, zbudil nekoliko preobraženi nagon po povratnem udarcu, ali je to njihova nova uradna strategija. Dejstvo pa je, da smo bili predvsem v zadnjih dveh mesecih priča neposrednim in odkritim žaljivkam, ki so letele na račun nasprotnikov vključitve v Nato - na račun okroglega milijona slovenskih državljanov, na račun vsakega drugega državljana.
Izjave pa bi nas v primeru, da bi (tako kot pred začetkom navite in ponesrečene Nato-propagande) spoštovali slovensko vlado in nje ministre, prizadele neposredno. To se ni zgodilo. Sprašujemo pa se, kako si v demokratičnem sistemu predstavnik ljudstva lahko privošči takšno blatenje cele polovice prebivalcev. Naša prizadevanja za zavrnitev povabila v Nato prvinsko niso naperjena proti vladi. Umetnostne izvedbe, podpora javni razpravi in njeno izvajanje ter priprava informacijskega gradiva za resnično informiranje prebivalcev niso nastale brez prizadevanj in dela! S tega vidika vlada neposredno pljuva v obraz naše prizadevanje.
Razni Dimitriji in Antoni ter Jelkoti pa naj se namesto gradnje trdnjav brez temeljev, ki naj bi jih varovale pred argumentno premočjo nasprotnikov, raje prav hitro preusmerijo na gradnjo lepe hišice v stilu tiste čarovniške iz Janka in Metke, ki bo kompenzirala pomanjkanje argumentov s svojo lepoto in zaslepila čim več »škodljivih« državljanov.
