Zanimiv splet okoliščin me je pripeljal do skrbno varovanih skritih znanj, med katera sodi tudi Tibetanska astrologija.
Tibetanska astrologija je deloma tudi astrološko znanje naših prednikov, ki je bilo žal kompletno izkoreninjeno v sedemnajstem stoletju, ko je cerkev vzela astrologijo in jo zaprla znotraj institucije.
Tudi krščanstvo izhaja iz astrologije, vendar ko se je ustanova formirala in vzela krščanstvo kot dogmo, je bila astrologija zunaj izpadla in postala sami instituciji nevarna. Nevarni so bili astrologi, katere so preganjali, jih sežigali z njihovim znanjem vred. Tako, kot so danes astrologi nevarni znanstveni srenji, ki zagovarja materialistično znanstveno resnico. V Sloveniji je edino newtnovski materializem tisti, ki je obravnavan kot znanstven, vse ostalo pa je robno, brezvredno, tako malo za poperstritev vsakdana…
Astrologija je danes sicer legalna, a šteje med znanstvenimi krogi kot lažiznanost in ne prizna šole astrologije, kakor tudi ne poklica astrologa.
Ta uvod je potreben, zaradi lažjega razumevanja Tibetanske kulture, saj so tam astrologi svečeniki, ostali pa seveda poznajo astrološko abecedo, ki spada med splošno izobrazbo, tako da v astrol. jeziku razumejo astrološko napoved . Pri nas pa je napoved napisana v revijah, bolj v šali, kot zares in opisuje kaj se bo določenemu znaku dogodilo v tem mesecu ali tednu.
Odnos do astrologije je tisto, kar je temeljna razlika med Tibetansko in našo astrologijo. Tibetanska astrologija je duhovna veda in gleda na človeka kot na udejanjanje duhovnih energij vesolja. Že pri otroku vedo, kakšno vlogo bo imel v širši skupnosti in bistvo astrologa je, da bi človeka spomnil na njegovo pot, ki jo je dobil z rojstvom.
Tibetanski zodiak je podoben kitajskemu, saj so ga Kitajci prevzeli od Tibetancev. Celotna astrologija pa je vezana na cikluse, ponavljajoče se ritme od velikih, do majhnih, ki zaznamujejo kroženja. Prepleti teh ciklusov so referenčne točke njihove astrologije.
Matematični del pa skupaj s čutenjem planetov tvori celoto.
Bistvo Tib. astrologov je, da poleg razumskega dela astrologije vključijo tudi telesno inteligenco, ki jo razvijajo že od malih nog. Več let se učijo čutiti planete, predno odpro prvo knjigo, saj so prepričani, da je največja knjiga vesolje samo.
Razlage planetov so malo drugačne, kot pri nas. Prav tako imajo dobro in slabo namerne planete, vendar na planetarne energije ne gledajo strogo razumsko, pač pa jim prisluhnejo z notranjimi čutili, ki potekajo na ravni telesnega razuma, to je telesne inteligence.
Človek se je rodil iz planetov, iz enakih mineralov in tekočin smo stkani in čutenje njih je vračanje domov. Vsi planeti so v telesu in vsakdo lahko
najde to povezavo, ki jo otroci še imajo. Planeti so živa bitja, s svojo zavestjo in inteligenco, ki deluje na drugih ravneh, kot razum.
Tako ima vsak planet svoje živlenje, ki se spreminja s ciklusom, nekako igra svojo dramo in vsi planeti so kot veliko nebesno gledališče. Saturn je moder in resen gospod. Neptun je sanjač in Saturn ga ne upošteva, če mu Saturn ne da dovoljenja, ne more odigrati svoje vloge, prav tako ne plemenit in drzen Mars. Saturen je učitelj in se prav nikogar ne boji, edino le Plutona, ker vsako njegovo že tako resno odločitev, smrtno resno vzame. Srečujejo se, se prepletajo in narekujejo veliko različnih možnosti, kako se bo odigrala nebesna igra, zato matematični del ne more predvideti vseh nians, telo pa je nezmotljivo. Verjamejo tudi, da je naša celica nastala iz zemlje in zemlja je prepletena s tem čudovitim ritmom vesolja, ki preko Lune prenaša vse energije na zemljo.
Seveda, če so planeti v nas, tudi mi »nekako« delujemo na to zavest planetov, s katero lahko komuniciramo. Naprimer v mesecu Maju sta bila planeta Saturn in Pluton v opoziciji. To konstalacijo Tibetanci imenujejo »strupen položaj«.
Takrat so oni obredno peli Jupitru in Veneri, ki sta bila istočasno v konjukciji. Kozmos je vedno dobronameren. Ko se pojavi napeta konstalacija, ponudi tudi rešitev. Ob slabih konstalacijah se torej obračajo na pomoč k dobronamernim planetom, jim pojejo in se povezujejo s svetlobo zvezd, dokler ne zaidejo in naslednji dan se jim zahvalijo.
Tako postane njihova astrologija živa na nebu. Prav tu pa se srečata Tibetanska astrologija in astrologija naših prednikov, ki je živela v času, ko se je človek učil od narave in ni bil prepričan, da mora on učiti naravo.
V obredjih povezovanja narave in vesolja je odprl duhovna vrata tistim energijam, ki so takrat vladale in se prepustil, da ga učijo. Torej so bila obredja namenjena razsvetljitvi človekove zavesti, saj je tako prihajal v stik z utripom narave, vedel kakšno vreme bo in kdaj saditi, kdaj žeti…
Samo iz zvezdnega prahu smo stkani, zvezdni otroci smo in svetloba zvezd je naša zavest.
Danes smo žal pozabili, da smo celica, ki se je rodila iz zemlje.
V naši kulturi je težko biti Tibetanski astrolog. Mnogo je ljudi, ki so potovali na Tibet, končali petnajstletno šolanje, pa vendar Tibetanska astrologija, kot cel sklop ostane brez vrednosti v našem prostoru. Pri svojem delu poskušam postaviti most med Tibetansko in zahodno astrologijo, saj se vsaka kultura lahko obogati od druge, ne moreš pa pod Golovcem saditi banan, je rekel moj učitelj Tibetanske astrologije.
Zanimiv splet okoliščin me je pripeljal do skrbno varovanih skritih znanj, med katera sodi tudi Tibetanska astrologija.
Tibetanski zodiak je podoben kitajskemu, saj so ga Kitajci prevzeli od Tibetancev. Celotna astrologija pa je vezana na cikluse, ponavljajoče se ritme od velikih, do majhnih, ki zaznamujejo kroženja. Prepleti teh ciklusov so referenčne točke njihove astrologije. 
