PREDSTAVITEV IMENA DEMONI:
Slovani so vse težave odpravljali na tak način, da so poklicali boga – demona, da jih je le-ta odpravil. Ker niso vedeli, kako pregnati zimo, so poklicali boga – demona. Ta demon, ki je pregnal zimo, je bil Korant.

BEŽI ZIMA, KORANT GRE…

Osnovna naloga korantov je ohranjanje kulturne dediščine ter šeg in navad v času pusta–fašenka. Kakor v ravninskem tako tudi v hribovitem haloškem delu ptujskega območja ima korant že od pradedov nalogo odganjanja zime. Prihod koranta na deželo oznanja začetek novega življenja, ki prihaja s pomladjo. Zato ljudje ta lik še posebej spoštujejo.



LIK KORANTA:

Vsako leto od svečnice do pepelnice se Korant v ovčjem kožuhu, opasan s kravjimi zvonci in z ježevko v roki požene čez polja, da prežene starko zimo.

Korant s svojo vihravostjo, razposajenostjo in grdo masko preganja zimo. Z ježevko jo hoče napoditi, z zvonci pa privablja k sebi pomlad. Glun, glun, glun takrat po deželi od-zvanja, tako Korant zimo odganja.

Korantije, kot imenujemo korantove opreme, so delo izurjenih mojstrov. Korantova oprema je nekaj posebnega.

Mogočen kožuh iz ovčje kože je v višini pasu objet z petimi zvonci, ki ob plesu koranta izvabljajo ubrane glasove.

Na glavi nosi kapo, ki je ob strani obdana s perutmi, rogove krasijo pisani trakovi. Dolg rdeč jezik ter sirkovi brki in mogočen nos dajejo čar tej maski.

V rokah drži korant leseno palico – ježevko, le-to pa krase pisani robčki, ki mu jih podare dekleta. Korant z največjim številom robčkov je med dekleti najbolj priljubljen.

Večjo skupino korantov vedno spremlja vsaj en hudič – vrag. Oblečen je v rdeče črno obleko iz tkanine. Okrog telesa ima prepleteno mrežasto ogrinjalo, na katerega obeša klobase, ki jih dobi od gospodarja. Ker je bolj gibčen od korantov, jim pomaga pri opravilih, ki jih sami ne bi zmogli. Ob tem ves čas divje straši otroke in včasih ugrabi tudi kakšno dekle, ki se je želelo izogniti korantom. Za obrambo ima vile, ki jih zna daleč in natanko vreči.