»Nisem si zaslužila, da toliko trpim« je dejala neka gospa drugi gospe v trgovini, jaz pa sem ravno takrat šel mimo. Prijelo me je, da bi ji rekel: «Če si ne bi zaslužila tega trpljenja, enostavno ne bi trpela«

Ko sem prebral članek o karmi, sem takoj videl, da bi se dalo razložiti to stvar mnogo bolj preprosto.
Naj začnem članek z zgodbo, ki jo je moj mojster Prem Rawat povedal pred mnogimi leti.
Mojster in učenec potujeta peš do naslednjega kraja. Pred njima se vzpenja hrib, katerega morata prečkati na svoji poti. Učenec vpraša mojstra: »Kaj je karma?«


Mojster mu odgovori: «Poglej, ko bova prišla na vrh hriba, boš na drugi strani v daljavi videl čredo ovac in pastirja. Ko bova prišla malo bliže, boš videl, kako se bo pastir nenadoma zvrnil vznak, hitro vstal in se ob tem nenavadno hladnem vremenu, vrgel v mrzli potok.«

Ko sta prišla na vrh, je učenec res v daljavi videl čredo ovac in pastirja in ko sta prišla še bliže, se je zgodilo točno to, kar je napovedal mojster. Mojster je rekel: «Vidiš to je karma, vprašaj pastirja, kaj se mu je zgodilo«. In učenec vpraša pastirja, kaj se mu je zgodilo in pastir odvrne: «Tule že cel dan pasem ovce in ker mi je bilo dolgčas, sem se usedel na ograjo. Ko sem sedel na ograji, sem zakinkal in se zvrnil nazaj točno na velik kup rdečih mravelj. Te so me začele tako neznosno gristi, da mi ni preostalo drugega, kot da se vržem v mrzli potok in se s tem rešim nadloge.«

Mojster in učenec sta odšla naprej in mojster reče učencu: «Vidiš, tako ta svet vidi karmo, ampak ta pastir se nikoli ne bo vprašal, zakaj je sedel na ograjo ravno tam, kjer je bilo daleč naokrog edino mravljišče.«
Učenec je dojel, da so pri tem, kar se nam dogaja v življenju pomembnejši vzroki, kot posledice, ampak nikakor ni mogel doumeti, kako je mojster lahko videl skozi hrib in točno predvidel potek dogodkov, ki so se zgodili, ampak to je že druga zgodba o mojstru.

Vrnimo se nazaj k karmi. Veliko Slovencev nas je »karmatičnih vernikov«, češ kaj pa morem, saj se itak nič ne da spremeniti. Življenje je eno samo trpljenje.

Spremeniti se da vse, v kar verjamem, da lahko spremenim. Začeti moram vedno pri sebi in tudi končati. Sam sem presegel mnoge svoje omejitve in zakaj jih ne bi tudi ti? Spoznal sem, da je bilo moje trpljenje samo posledica moje nevednosti, ki sem jo s spoznanjem mojstrove Vednosti zamenjal za notranje veselje.

V zgodovini človeštva so ljudje vedno trpeli. Vedno pa so obstajali tudi mojstri, ki so kazali ljudem pot od trpljenja. Zame je danes ta mojster Prem Rawat Maharaji, ki mi je pred mnogimi leti pokazal, kje se skriva moje bistvo. Imenujem ga genij notranjega miru in ljubezni, ker s tako neverjetno preprostostjo pokaže ljudem, kako se notranje izpolniti in ostati v stiku sam s sabo. Kdor je povezan s svojim bistvom je notranje izpolnjen, prizemljen, osredotočen, zadovoljen, da ne rečem srečen. Na žalost nas je večina ljudi usmerjenih navzven in svojo srečo iščemo raje v zunanjih stvareh, namesto notranjih.

Kadar govorim ljudem, sem tako vesel, da mi ni treba blefirati pred njimi zadovoljstva in da ljudje to zadovoljstvo lahko sami prepoznajo, ko so v moji družbi.
Nikoli ne skrivam svoje hvaležnosti mojstru Maharajiju, brez katerega mi to nikakor ne bi uspelo.
(Vem, da sem to napisal že v prejšnjih člankih, ampak zakaj ne bi še enkrat več.)
Tisti, ki me kličejo »gospod hvaležnost« vedo, da je to eden od ključev do mojega notranjega zadovoljstva.

Naj se vrnem nazaj na trpljenje. Kakor se v grobem delim na telo razum in dušo, tako obstajajo tudi moja trpljenja na vseh teh nivojih od površinskih do globinskih. Veliko jih je posledica mojih misli, besed in dejanj in seveda misli, besed in dejanj tistih, ki me poznajo. So pa tudi trpljenja, ki so nerazložljiva, kakor so včasih nerazložljive tiste naše misli, besede in dejanja, ki so nasprotna od naših hotenj.

Krivda je ena od najbolj zakrknjenih oblik trpljenja, vendar kot sem že omenil, obstaja mojstrova pot, ki presega vsak občutek krivde in nezadovoljstva.
Delati dobra dela (Darma), je vsekakor koristno, vendar dvomim, da me bo to odvrnilo od trpljenja. Zakaj?
Če vem, da je moj razum računalniški program, katerega služba je, da išče moje in tuje napake, potem tudi vem, da mi deprogramiranje samo ne bo dosti pomagalo.
Najti moram nekaj, kar je močnejše od tega programa in to je:
Dekodiranje mojega diha in lastnega srca,
Pot k notranji izpolnitvi, zadovoljstvu in sreči.
Da ne rečem pot do mojega Boga in mojih nebes.
Zame res največja umetnost vseh umetnosti,
Tako preprosta, da se je ne da razložiti,
Čutiti pa še kako :)

Ps: nekdo mi je omenil, da še ni zasledil, da bi nekdo govoril, oziroma pisal tako velike besede na tak način kot jaz, vendar naj ponižno omenim, da stojim za svojimi besedami, še bolj pa stoji za svojimi besedami moj učitelj in prijatelj Maharaji, ki mi je to omogočil in ki podpira svoje učenje, in pokaže to možnost vsem tistim ljudem, ki jim je do te poti notranje izpolnotve :)
In čisto za konec se vrniva k pastirjevi zgodbi z vidika karme:
Če bi imel pastir mojstrovo darilo Samospoznanja, mu tako kot meni nikoli ne bi bilo dolgčas in le kako vem, da ne bi niti sedel na ograjo ravno tam, kjer je zadaj bilo edino mravljišče :)

stojči

A RES?

NAPAKE IŠČE V LJUDEH,
NEVEDNOSTI LJUDI SISTEM
ZATO SE VEDNO VSE,
SESUVA V NJEM.

KAR VZPODBUJA, KAR HRABRI
LE NA TEM SISTEM GRADI,
SPOZNANJA SRČNE VEDNOSTI.

IN TI,
NA ČIGAVI STRANI SI?
NA STRANI VEDNOSTI,
NOTRANJIH SPOZNANJ?
ALI NA STRANI NEVEDNOSTI,
SAMO MISELNIH ZNANJ?
(glej naslov)

Stojan Svet