Sredi devetdesetih se ruski poslovnež in lastnik trgovskih ladij Vladimir
Megre na plovbi po reki Ob sreča z nenavadno puščavnico, ki se mu predstavi
z imenom Anastazija. Z njo se odpravi petindvajset kilometrov v tajgo in tam
preživi tri dni.
Presenečenja se za Vladimirja kar nizajo, saj Anastazija
nima hiše (živi v zemljanki, ko je toplo pa kar na prostem), praktično ne
nosi oblačil, hrani se s plodovi.
Najbolj neverjetne pa so njene
sposobnosti, mi bi jim verjetno rekli okultne, toda ona jih dojema kot nekaj
normalnega, kot nekaj, kar kot potencial v sebi nosi vsak človek. Ona jih je
imela priložnost razviti, drugim ljudem pa v knjigi daje navodila, kako jih
lahko razvijejo tudi sami.
Katere so sposobnosti, o katerih pišem?
V Sibiriji je mrzlo, toda Anastazija ne nosi obleke. Pravi, da je ne
potrebuje - ker je niso od otroštva povijali v tople obleke, se je njeno
telo navadilo na mraz in telo samo ohranja toploto. Na daljavo lahko z
nečim, čemur pravi žarek, gleda, posluša, čuti, zdravi in vpliva na dogodke.
Vidi v preteklost in prihodnost. S svojimi predstavami zmore ustvarjati
prihodnost. Komunicirati zna nad ravnjo jezika, zato lahko govori v
praktično vsakem jeziku.
Vsi ti potenciali so tudi v drugih ljudeh, ker pa živijo v nenaravnem
okolju, jih ne morejo razviti. Zato vidi sibirska puščavnica prihodnost
sveta v malih ljudeh, imenovanih vrtičkarji, ki delajo prve korake v
vračanju sveta k naravi. Pripisuje jim neznanski pomen. Vrtičkarji na svojih
vrtovih vzgajajo zelenjavo in sadje ter se tako povezujejo z rastlinami in
zemljo. S tem oblikujejo "prostranstvo ljubezni", ki človeku omogoča
povezovanje s svojim smislom in smislom vesolja. Sadovi na poseben način
vzgojenih rastlin jih varujejo pred boleznimi. Tako preprosto je vse - da bi
človek dosegel svoj naravni položaj, glavni predpogoj za srečo, mora živeti
v čim bolj naravnem okolju. Prehod k naravi pa mora biti postopen, sicer
bomo samo v gozd odvlekli nesnago iz mest in bi bilo stanje še slabše;
tehnokratska civilizacija bo morala pospraviti za sabo. Začne se z majhnimi
spremembami: najprej je dovolj, če imamo vrtiček, zasajen z ljubeznijo, ali
če vsaj posvečamo posebno skrb lončnicam v stanovanju.
Anastazija ne govori o doktrinah, naukih, teorijah in sistemih, ampak
preprosto o sproščenem odnosu do rastlin, Zemlje in sploh okolja. Iz tega se
lahko naučimo vse o sebi in vesolju, ohranjamo zdravje, čistost misli,
gradimo fine možganske celice, razvijamo skrite sposobnosti in pri vsem tem
pomagamo drugim.
Sredi devetdesetih se ruski poslovnež in lastnik trgovskih ladij Vladimir
Megre na plovbi po reki Ob sreča z nenavadno puščavnico, ki se mu predstavi
z imenom Anastazija. Z njo se odpravi petindvajset kilometrov v tajgo in tam
preživi tri dni. 
