Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20021210162652939

ANGELI SO VES ČAS Z NAMI torek, 10. december 2002 @ 16:26 CET Uporabnik: Pozitivke Pogovor z Zdenko Andrijić, hrvaško pisateljico in astrologinjo, ki s svojo tankočutnostjo zaznava tudi prisotnost angelov. "Moji angeli so odšli. Samo za hip, so rekli. Vendar te ne upam poklicati, če jih ni v bližini. Morda se ti je spremenil obraz, imaš drugačen izraz. Le kaj, kaj naj storim? Ko v rokah začutim tišino, zvonovi odjeknejo Nikolino - Pomagaj nam! Že spet! Morje gre v lov za zgodbo, ribe so ponorele, luskave pohotnice. In ti, moj neiznajdljivec, imaš kakšno sliko, slikico? Kolerik pije, melanholik je in flegmatik spi. Kaj pa sangvinik? Vprašaj me, vprašaj, če ne veš odgovora. Usodo smo dobili že v otroštvu, z enim od prvih Dedkov Mrazov. Moji angeli so nekam odšli, kar mi postaja že sumljivo. Če se kmalu ne vrnejo, ti bom napisala pismo: Oče naš, vem, da si, vem, da si. Ali ti veš, ali si ali nisi? Navadno pozabljaš." (Moji Angeli iz zbirke To je samo zemeljska zadeva, Zdenke Andrijić) Topla poletna noč. Pogled je zazrt v jasno nebo, nadrobno posuto z milijoni zvezdic, ki kot utripajoče lučke svetijo v našo temo. Zdenka Andrijić se že dvajset let ukvarja z astrologijo. Vsaka zvezdica ima ključ za eno človeško srce, vsaka zvezda piše usodo vsaj ene človeške duše. Zvezde so naše skrite vodnice. Popotnikom kažejo pot, da ne skrenejo na križišču življenja. Pesnikom z navdihom izvabljajo rime, v katere se preliva lepota izkušnje. Zaljubljencem predramijo hrepenenja, ki kot utrinki upanja padajo v ocean večnosti. Zdenki Andrijić so pomenile rešitev, spremembo, upanje in novo življenjsko pot. Knjiga je bila od nekdaj moja največja ljubezen. Ko so se drugi otroci lovili slepe miši, sem se jaz igrala knjižnice. In kot vsi pesniki sem tudi jaz imela nesrečno otroštvo. Kot bi bila ta žalost navdih za pisanje verzov. Oče je bil uspešen podjetnik, ki mu je čez noč sreča obrnila hrbet. Zdenka je morala pustiti šolo, se zaposliti in s šestnajstimi poskrbeti sama zase. Z osemnajstimi se je poročila, iz Zagreba preselila na Korčulo in postala mati treh otrok. Mož je bil veliko zdoma. Skrbela je sama za otroke, a kljub temu študirala zunanjo trgovino in kasneje diplomirala marketing. Vendar je ta poklic nikdar ni zanimal. Študij je bil le potrdilo, da to zmore, dokaz neodvisnosti. Mnogi menijo, da so zaklenjena vrata in rešetke na oknih zapor. In vendar, če ne moreš odpreti vrat in oken, potem dvigni streho. Že v otroških letih sem rada hodila v zvezdarno in opazovala, kaj se dogaja nad nami. In v žalostnih letih osamljenosti in zapuščenosti na Korčuli, sem se ponovno zatekla med zvezde. Iz družinskih prihrankov sem kupila teleskop. Imela sem srečo, da je v tistem času na Korčuli živel eden največjih astrologov na Balkanu, Mile Dupor, ki mi je ves čas prigovarjal, da imam talent za astrologijo. Zdenka Andrijić je prebirala na kupe knjig o astrologiji. Sčasom se je že tako dobro naučila angleščine, da je začela tudi prevajati. Pisala je članke in eseje iz astrologije, a še vedno ostala zvesta tudi svoji poeziji, prozi in dramam. Pred desetimi leti je pustila urejanje časopisa za pomorščake in se vsa predala pisanju in predavanjem. Največji uspeh je dosegla z Astrološkim slovarjem, ki je preveden tudi v slovenščino, na Hrvaškem pa so prodali 5000 knjig. Nerada delam horoskope, ker verjamem v človekovo svobodno voljo. Natalni horoskop odraža značaj posameznika, vendar ga človek lahko spremeni. To pa ne velja za množico, ki nima svobodne volje. Množica se obnaša kot čreda ovac. Značaj skupine vedno določa posameznik z najslabšimi lastnostmi, ki pa so skupne vsem. Človek je lahko duhovno zelo razvit, pa ima še vedno slabo lastnost skupine, ki ji pripada. Meni je astrologija veliko pomagala. Postala sem strpnejša. Spoznala sem, da ni dobrih in slabih ljudi. Vsi smo enaki, le da so nam nekateri blizu, drugi pa ne. Vse je zapisano v zvezdah. Vendar kako? Marsikdo je do te mere svojeglav in samosvoj, da niti starši ne zmorejo kaj dosti vplivati na njegovo življenje, kako naj bi potem vplivale milijone kilometrov oddaljene zvezde Vsa živa bitja, vse stvari, planeti, vse niha. Horoskop pokaže sliko razporeditve planetov na nebu v trenutku rojstva, ko otrok prvič vdihne. Duša si izbere čas prihoda na zemljo. Glede na nalogo, ki si jo je zadala, da jo bo opravila v življenju na Zemlji, si izbere takšno razporeditev planetov, ki ji bo pri tem pomagala. Prav tako si duša izbere svoje starše. Prav takšne, ki ji bodo s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi pomagali doumeti življenje, prepoznati svoje nezavedne napake in jih popraviti. Kadar nekdo med značilnostmi svojega astrološkega znaka ne prepozna svojih lastnosti, pomeni, da jih je potisnil v svojo podzavest, da jih ni sprejel. Če je v vesolju vse tako pravično urejeno, kako je mogoče, da nekomu življenje sploh ne prizanaša, drugemu pa je videti ves čas vse postlano? Govorimo o inkarnaciji setve ali žetve. So ljudje, katerih duše so že mnogo izkusile, se že veliko naučile in marsikaj razčistile. Tem je v življenju lažje, imajo več svobode. Vendar je zelo pomembno, da se zavedajo odgovornosti za svoja početja, celo misli, in si ne nalagajo nove karme. Tisti pa, ki imajo inkarnacijo žetve, so zelo omejeni. Vedno se jim v življenje mešajo ljudje, s katerimi imajo od bog ve kdaj neporavnane račune. Angeli vedno sevajo mir in ljubezen. Ko o drugem razmišljamo z ljubeznijo, ustvarjamo mostove svetlobe, po katerih hodijo angeli. Kako so se v vašem življenju pojavili angeli? Kako ste navezali stik z njimi in jih prepoznali kot angele? Kot otrok sem se v cerkvi, ker mi je bilo dolgčas, igrala s svetlobo. Lovila in skrivala sem se z žarki, ne da bi vedela, da so to angeli. Na Korčuli smo zgradili hišo poleg samostana Angela Varuha, kar sem prav tako ugotovila šele kasneje. V pesmih sem opisovala angele, ne da bi vedela, da so z menoj. Ljudje še drug drugega ne slišimo, le kako naj poslušamo svoj notranji glas in slišimo angelska bitja, ki se ne derejo in ne kričijo. So angeli plod naše domišljije, ki nam pričara svetlobne pojave, ali so v resnici posebna bitja, ki jih s prostim očesom ni mogoče videti? Angeli resnično obstajajo. Ko je bog ustvaril svet, je ustvaril tudi angele. Ti so posebna evolucijska vrsta, ki nihajo z višjo frekvenco kot človeška bitja. Zato so tudi iz rahlejše, prosojnejše snovi, ki jo morajo zgostiti, če se hočejo materializirati. Najpogosteje jih vidimo kot svetleče krogle. Čeprav angele slikamo kot nebogljene otroke, so v resnici zelo močni. Krila, ki jih rišemo angelom, so v resnici tanke energijske niti. Nešteto svetlobnih niti se kot pajčolan prepleta okrog svetlobnega bitja. Angeli nimajo spola. Njihova energija je tako uravnotežena, da so brezspolni. O Angelih govorimo kot o duhovnih bitjih, ki nam pomagajo, nas varujejo. Kaj pa duhovi? Kakšna je razlika med njimi? Duhovi ali vodiči so duše, ki so se po smrti izgubile v astralnem svetu. Te duše so bile inkarnirane kot ljudje, vendar iz različnih vzrokov, močne ljubezni ali sovraštva, ne morejo zapustiti Zemlje. Nekatere so duhovno zelo razvite in pomagajo posameznikom zato, ker so si bili blizu ali pa zato, ker morajo nekaj pomembnega narediti. Nekateri vodniki imajo nalogo, da celotno človeštvo vlečejo naprej. Spremembe na Zemlji so vedno hitrejše in le redki jim bodo lahko sledili. Vernim ljudem so angeli poznani vsaj iz molitve. Otroka učijo, da prosi svojega angela varuha, da mu ves čas stoji ob strani. Kaj je njihova naloga? Angeli so prav tako del boga kot človek, le da nimajo svobodne volje. Vsa živa bitja imajo svoje angele čuvaje, planeti imajo svoje trone. Poznamo devet vrst angelov. Vsako živo bitje ima svojega angela čuvaja, ki ga spremlja od rojstva do smrti. Ljudem lajšajo življenje na Zemlji. Različni angeli imajo različne zadolžitve: nekateri skrbijo za mir, drugi pomagajo pri zdravljenju, tretji v ljubezni. Na vseh slavnostih so vedno z nami tudi angeli. Vendar se v vaša ravnanja ne mešajo, če jih za to ne prosite. To ne pomeni, da moramo biti ponižni, tako, kakor nas uči cerkev. Angeli so kot naši najboljši prijatelji, ki so nam vedno na voljo. Zato je prav, da se jim zahvalimo. Angeli radi pomagajo, ker s tem opravljajo svojo nalogo. V resnici so zelo vesela, radoživa energija. Pravite, da so angeli svetlobna bitja, ki jih težko vidimo, ker nihajo na višji frekvenci kakor bitja in stvari, ki jih v našem svetu zaznavamo. Kaj pa zvok, jih lahko slišimo? Kako sprejemamo njihova sporočila? Angeli tudi pojejo. Ne govorimo slučajno o zboru angelov. Verjetno so jih mistiki in spiritualni učitelji v preteklosti tudi slišali. Angeli ustvarjajo božansko nebeško glasbo, ki nas navdihuje, zdravi in radosti, čeprav je ne slišimo, prodira v nas. Prisotnost angelov med nam širi našo zavest in nam omogoča vse večje duhovne zmogljivosti in globlje razumevanje bivanja. Vedno več jih je med nami, več kot jih je bilo kdajkoli v preteklosti. Življenje na Zemlji je na meji preživetja ali samouničenja. Oropali smo svoj planet, ga zlorabili do skrajnosti in obkrožili z neprodušno negativno energijo. Vendar Bog poskrbi tudi za takšno človekovo samopašnost in nadutost. Popolno uničenje nam ne bo dovoljeno, ker bi porušilo ravnotežje v vesolju. Zato morajo ljudje dvigniti svojo zavest na raven, da bodo spoštovali svoj planet, naravo, vsa živa bitja in predvsem sami sebe - ali pa bodo morali ta planet zapustiti in oditi. Kaj vam pomenijo angeli? Kako so se vam razodeli? Dolgo časa sem jih dan za dnem, ko sem se z njimi pogovarjala in jih klicala, prosila, da naj mi na nek način dokažejo svojo prisotnost. Nekega zimskega jutra, okna in vrata so bila zaprta, so se s pisalne mize pred mojim nosom dvignili papirji in začeli plesati po sobi. Angeli so ves čas z nami. Ker jih ne vidimo, ne pomeni, da ne obstajajo. Ves čas so tukaj, na drugi strani telefonske žice, le dvigniti moramo slušalko in jih poklicati. Meni so dali vero v življenje. Z njihovo pomočjo sem premagala strah in žalost. Ne počutim se več sama in zapuščena. In vedno me imajo radi. Ni se mi potrebno pretvarjati in se boriti za njihovo naklonjenost in pozornost. Angeli so to, kar vse življenje pričakujemo od svojih najbližjih - nesebična ljubezen prežeta z radostjo bivanja. "Pojoča škatlica. Cev, polna raznobarvnih koščkov stekla, ki jo prislanjam na oko: cvet, metulj, zid, obraz, ki ga ne bom nikdar več srečala. Topla dlan razprta mokroti morja - tukaj sem, pripelji mi ribe, bomo skupaj molili! Kamnita vrata in obljuba, slišimo, kar želimo slišati, samo spomin govori resnico: oče je umrl. Toda vseeno vem: Ti si. Roko položim nekoliko desno od leve dojke. Tja, kjer je najhladneje. Poslušam: Bog diha. Enolično in mirno kakor zdrav dojenček. Ni me več strah, tako smo se dogovorili. Tebi bolečina, Tebi radost. Ustvarjanje meni. Pri delu ne smemo delati napak." (Bog iz zbirke to je samo zemeljska zadeva, Zdenke Andrijić) Komentarji (1) www.pozitivke.net